Franja

māchināmentum -ī, n (māchinārī)

1. stroj, naprava, priprava, oprema, orodje: singulis articulis singula machinamenta, quibus extorqueantur, aptata Sen. ph. mučilne naprave (priprave), mučila, tot genera machinamentorum quoque, ad extendendum in hoc casu femur Cels. medicinski pripomočki (instrumenti), turres contabulatas machinamentaque alia quatiendis muris portabant L. oblegovalne naprave, oblegovalni stroji, nihil tam ignarum barbaris quam machinamenta et artes oppugnationum T., machinamenta quibus … sensūs instructi sunt Ap. čutila.

2. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, v pl. spletke, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo: Aug. callida commeantium Cod. Th.

māchinātiō -ōnis, f (māchinārī)

1. umetna naprava, stroju podobna naprava = gonilo, gibalo, sistem, mehanizem: plaustrorum Vitr., data est bestiis machinatio quaedam Ci., machinatione quādam moveri aliquid videmus, ut sphaeram, ut horas … Ci.

2. meton. mehanična naprava (priprava), stroj: Auct. b. Alx., navalis C. ladijski stroj (s katerim vlečejo ladje), machinationes praeparare Vitr. odre, ogredje; poseb. oblegovalne naprave, oblegovalni stroji: Vitr., machinationes tantā celeritate promovere C., aggeribus turribusque et aliis machinationibus locus importunus S., vineae omniaque alia operum machinationumque genera cum admoverentur L.

3. metaf. zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, ukana, lest, zvijačen ukaz: Icti., cum aut docendus is (sc. iudex) est … aut tamquam machinatione aliquā tum ad severitatem tum ad remissionem animi … contorquendus Ci.

māchinātus -ūs, m (māchinārī) zvijačen naklep, zvijačen načrt, (umeten) prijem, trik, prevara, zvijača, ukana, lest: Ap.

management [mǽnidžmənt] samostalnik
vodstvo, upravljanje, gospodarjenje; uprava, direkcija; spretnost, spretna caktika, zvijača, zvijačen primer; ravnanje

labour and management delavci in uprava

per-graphicus 3 (per in graphicus) zelo premeten, zelo zvit, zelo zvijačen, zelo lokàv, zelo prebrisan, zelo iznajdljiv: modo mihi advenienti nugator quidam occessit obviam, nimis pergraphicus sycophanta Pl.

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

truc [trük] masculin, familier spretnost, spreten prijem, trik, zvijača, zvijačen prijem; oné, onegá

comment ça s'appelle, ce truc-là? kako se imenuje onè?
avoir, connaître le truc biti spreten, spoznati se v čem

zarracatero moški spol zvijačen prilizovalec

крючкотвор m (zast.) zvijačen pravnik (ki izprevrača zakone); dlakocepski uradnik

artifice [artifis] masculin zvijača, prevara, laž, finta, varljivo in spretno sredstvo za prikrivanje resnice; spretnost, umetnija; technique netilo

feu masculin d'artifice umetni ogenj
plein d'artifices poln zvijač, zvijačen
artifice de calcul spretnost v računanju
c'est un vrai feu d'artifice! to je sijajno, duhovito! (o delu, govoru, pogovoru)

fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

fe de bautismo krstni list
fe católica katoliška vera
fe de erratas seznam tiskarskih napak
fe de matrimonio poročni list
fe púnica besedolomnost
fe de soltería samski list
buena fe poštenost; lahkovernost
mala fe nepoštenje, nezvestoba
digno de fe verodostojen
profesión de fe veroizpoved
dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
dar fe de potrditi, izpričati, overiti
estar en fe de que biti prepričan, da
haber fe potrditi, veljati kot dokaz
obrar de buena fe ravnati v dobri veri
prestar fe verjeti
tener fe (en) imeti zaupanje (v)
a fe resnično, res
a fe de caballero na častno besedo
a fe mía, por mi fe pri moji veri
a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
de buena fe pošten, zvest
de mala fe zvijačen, sleparski
en fe de po, zaradi
en fe de lo cual... v potrditev tega ...

Fuchspelz, der, lisičje krzno, lisica; den Fuchspelz anziehen biti zvijačen

Panūrgus -ī, m (gr. πανοῦργος zvijačen, hudoben) Panúrg, moško ime: Ci.

stratagème [-tažɛm] masculin (vojna) zvijača

recourir à un stratagème pour remporter une victoire zateči se k zvijači, da bi dosegli zmago
fertile en stratagèmes zelo zvijačen

zalamero (zvijačno) priliznjen, dobrikav

zalamero m zvijačen prilizovalec

δι-πλόος 3, skrč. διπλοῦς, ἡ, οῦν, ion. διπλέη, comp. NT διπλότερος dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel "falten", nem. zwiefaltig; διπλάσιος iz διπλάτιος] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; διπλῆν παίω še enkrat (drugikrat) udarim, χλαῖνα obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, διπλῇ χειρί drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. τὸ διπλοῦν dvojno, dvojina.

δολερός 3 (δόλος) prebrisan, zvijačen, lokav, pretkan.

δολόεις 3 (δόλος) lokav, zvit, zvijačen.

δολοφρονέω (δολό-φρων) ep. nav. pt. pr. mislim na zvijačo, izmišljujem zvijače; pt. lokav, zvijačen.