Franja

federácija federation; league

služba za zunanje zadeve federácije federal foreign service

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

foreign [fɔ́rin] pridevnik
tuj, inozemski, zamejski; zunanji; neznan

foreign affairs zunanje zadeve
foreign currency valuta
foreign exchange devize
foreign country tujina
Foreign Legion tujska legija
Foreign Office britanska angleščina ministrstvo za zunanje zadeve
foreign secretary, secretary of state for foreign affairs minister za zunanje zadeve
foreign trade zunanja trgovina; navtika dolga plovba
foreign attachment zaplemba tuje imovine
foreign body anatomija tujek
foreign parts tujina
foreign policy zunanja politika

govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

2. (o jeziku) ▸ beszélőVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.

izlóčanje (-a) n

1. fiziol. secrezione, escrezione:
notranje, zunanje izločanje secrezione interna, esterna
med. izločanje maščob (s sečem) lipuria
izločanje seča diuresi

2. kem. separazione

3. šport. eliminazione

jedilni pribor stalna zveza
(za prehranjevanje) ▸ evőeszköz Jedilni pribor uporabljamo od zunanje strani proti notranji. ▸ Az evőeszközöket kívülről befelé haladva használjuk.

kamnina samostalnik
(trdna naravna snov) ▸ kőzet Kamnine na zemeljskem površju predvsem zaradi vremenskih pojavov razpadajo, preperevajo. ▸ A Föld felszínén lévő kőzetek elsősorban az időjárás hatására lepusztulnak, elmállanak.
Najstarejše paleozojske kamnine so v Karavankah. ▸ A legidősebb paleozoikumi kőzetek a Karavankákban találhatók.
Zunanje plasti kamnin so se dovolj odebelile, da so ustavile tok lave. ▸ A külső kőzetrétegek eléggé megvastagodtak ahhoz, hogy megállítsák a lávafolyamot.
Povezane iztočnice: sedimentna kamnina, vulkanska kamnina, piroklastična kamnina, metamorfna kamnina, karbonatna kamnina

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

menjal|o ženski spol (-e …)
tehnika tkanje: zunanje menjalo zeva der Außentritt

mercato m

1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem

2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni

3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg

4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

5. hrušč, zmešnjava, gneča

ministère [-stɛr] masculin ministrstvo; kabinet, ministrski svet, vlada; služba, urad; sodelovanje, posredovanje

par le ministère de s posredovanjem
ministère des Affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
ministère du commerce, des finances, de la guerre (ali de la défense nationale), de l'Education nationale, de l'Intérieur, de la Justice, des postes, da la Santé publique, du Travail ministrstvo za trgovino, za finance, vojno (za narodno obrambo), za prosveto, za notranje zadeve, za pravosodje, za PTT, za javno zdravstvo, za delo
saint ministère, ministère des autels duhovniški stan
former un ministère sestaviti, formirati vlado
offrir son ministère ponuditi svoje usluge

ministerio moški spol urad, služba, ministrstvo

ministerio de Comunicaciones ministrstvo za promet
ministerio de Estado državno ministrstvo (špan. zunanje ministrstvo)
ministerio de Fomento špansko ministrstvo za poljedelstvo, trgovino in javna dela (do 1900 tudi za pouk)
ministerio de la Gobernación (de ministerio lo Interior) notranje ministrstvo
ministerio de Gracia y Justicia ministrstvo za bogočastje in pravosodstvo
ministerio de Hacienda min. za finance
ministerio de Instrucción Pública y Bellas Artes min. za prosveto in lepe umetnosti
ministerio de Marina mornariško min.
ministerio de Negocios Extranjeros, ministerio de Relaciones Exteriores zunanje ministrstvo
ministerio de Obras Públicas min. za javna dela
ministerio de Trabajo min. za delo
ministerio de Ultramar min. za kolonije
por ministerio (de) po predpisu

ministre [-strə] masculin minister; figuré, poétique orodje, sredstvo; (= ministre plénipotentiaire) poslanik; (= ministre de l'Evangile) (evangelijski) pastor

banc masculin, conseil masculin des ministres ministrska klop, ministrski svet
papier ministre masculin kanclijski papir
premier ministre (angleški) ministrski predsednik
réunion féminin du conseil des ministres seja ministrskega sveta
ministre des Affaires étrangères, de l'Education nationale, des finances, de l'Intérieur, de la Justice, de l'Etat, sans portefeuille minister za zunanje zadeve, za prosveto in kulturo, za finance, za notranje zadeve, za pravosodje, državni minister, minister brez portfelja

ministro m

1. minister:
consiglio dei ministri ministrski svet
ministro degli Esteri zunanji minister, minister za zunanje zadeve
ministro plenipotenziario pooblaščeni minister
ministro residente rezident
primo ministro premier, predsednik vlade

2. relig. duhovnik; pastor

3. relig. redovni predstojnik:
ministro provinciale provincial, redovni predstojnik v provinci

4. pren. zagovornik, razširjevalec

ministrstv|o srednji spol (-a …) das Ministerium (gospodarsko Wirtschaftsministerium, kmetijsko Landwirtschaftsministerium, za družino Familienministerium, za kulturo Kulturministerium, notranje Ministerium des Inneren, Innenministerium, za promet Verkehrsministerium, za trgovino Handelsministerium, za vzgojo, šolstvo Erziehungsministerium, za zunanje zadeve Außenministerium, obrambno Verteidigungsministerium, za pravosodje Justizministerium)
med ministrstvi interministeriell

minístrstvo Ministry; Office; ZDA Department

zunanje minístrstvo VB Foreign Office, ZDA State Department
notranje minístrstvo VB Home Office, ZDA Department of the Interior
vojno minístrstvo VB War Office, ZDA War Department
mornariško minístrstvo VB Admiralty, ZDA Navy Department
letalsko minístrstvo Air Ministry
prosvetno minístrstvo Board of Education
minístrstvo za trgovino Board of Trade
finančno minístrstvo VB Exchequer, Treasury, ZDA Treasury Department
minístrstvo za delo Ministry of Labour
minístrstvo za javna dela Ministry of Public Works

minístrstvo (-a) n ministero, dicastero:
pravosodno ministrstvo ministero di Grazia e Giustizia
ministrstvo za notranje zadeve ministero degli (Affari) Interni
ministrstvo za zunanje zadeve ministero degli (Affari) Esteri; (nemško) Cancelleria

obzidj|e srednji spol (-a …) die Mauer (mestno Stadtmauer, krožno Ringmauer, zunanje Umfassungsmauer), der Wall

office [ɔ́fis] samostalnik
služba, zaposlitev, opravilo, dolžnost, urad, pisarna, poslovalnica; ministrstvo
ekonomija filiala, podružnica
ekonomija zavarovalno društvo; usluga
cerkev oficij, verski obred
britanska angleščina, množina gospodarska poslopja
britanska angleščina, sleng namig

britanska angleščina Home Office notranje ministrstvo
britanska angleščina Foreign Office ministrstvo za zunanje zadeve
to be in office biti na vladi
to come into office priti na vlado, nastopiti službo v ministrstvu
Holy Office inkvizicija
britanska angleščina booking office blagajna za vozovnice
box office blagajna za vstopnice
sleng to give s.o. the office namigniti komu
sleng to take the office razumeti namig
good office ljubeznivost
good offices dobra dela, pomoč
to hold office službovati
to resign (ali leave) one's office odpovedati službo
to take (ali enter upon) office nastopiti službo, sprejeti ministrstvo
to do s.o. a good (bad) office storiti komu (slabo) uslugo
ill office grdo ravnanje
the last offices pogrebni obred
to perform the last offices to izkazati komu zadnjo čast
Office for the Dead črna maša
divine office brevir

ogledal|o srednji spol (-a …) der Spiegel (notranje vzvratno Innenrückspiegel, ročno Handspiegel, ki pači Zerrspiegel, predsobno Garderobenspiegel, stensko Wandspiegel, vzvratno Rückspiegel, Rückblickspiegel, zunanje Außenspiegel)
omara z ogledalom der Spiegelschrank