Franja

exaequō -āre -āvī -ātum

1. docela (i)zravna(va)ti, izenačiti (izenačevati): Auct. b. Hisp., argentum argento exaequabitur Pl., exaequare planitiem Vitr.; pren.: omnia iura pretio exaequare Ci., ut militibus exaequatus cum imperatore labor esset S., quod facta dictis exaequanda sunt S. ker se morajo dejanja primerno opisati, exaequato periculo S., ad hanc regulam omnem vitam tuam exaequare Sen. ph. enakomerno uravnati.

2. vzporediti (vzporejati), primerjati: exaequare se cum inferioribus, neminem secum dignitate C., exaequari cum aliquo S.; z dat.: certamina belli ferro C., nos caelo Lucr., bonis exaequari Ci., qui cum plures erant, paucis nobis exaequari non poterant Ci., se diis exaequare Cu.

3. refl. trans. enačiti se komu, čemu, doseči (dosegati) koga, kaj, kos biti komu, čemu: ut longitudo aut plenitudo harum (syllabarum) multitudinem alterius … exaequet Corn., exaequare tetricas Sabinas O.

potàblati -ām (lat. tabula) nizko pog. zravnati z zemljo, uničiti: ona bi ceo svet potablala i u prah satrla, samo kad bi mogla

rabboccare v. tr. (pres. rabbocco)

1. napolniti do roba (steklenice)

2. gradb. zravnati površino (z ometom)

rader [rade] verbe transitif

1. spraviti v luko

2. zravnati z razalom, razati

rase [réiz] prehodni glagol
izpraskati, izbrisati
figurativno iztrebiti (from iz)
uničiti; zravnati z zemljo, do tal razdejati, razirati

raze, rase [réiz] prehodni glagol
izbrisati, zbrisati; razdejati, popolnoma uničiti; do tal porušiti, zravnati z zemljo, razirati; odrgniti, lahno raniti

to raze to the ground zravnati z zemljo
to raze s.th. from remembrance izbrisati kaj iz spomina
to raze out izbrisati (iz spomina)

re-corrigō -ere -rēxī (—) (re in corrigere)

1. zopet zravna(va)ti, zopet popraviti (popravljati): hos tamen aeque diligenter agere oportet, ne quam et hi recorrigendi moram praestent Hyg.; preg.: recorrexit costas illius prima vindemia Petr. ga je spravilo na noge.

2. metaf. popraviti (popravljati), poboljšati (poboljševati), izboljšati (izboljševati): ante animum nostrum formare incipimus et recorrigere Sen. ph., aliquem ad regulam Tert.

riappianare v. tr. (pres. riappiano)

1. ponovno zravnati

2. pren. ponovno zgladiti

rispianare v. tr. (pres. rispiano) ponovno, bolje zravnati

ruspare

A) v. intr. (pres. ruspo) brskati, riti, razkopavati (perutnina)

B) v. tr. zravnati z bagrom

schleifen² (schleifte, geschleift) vleči, vlačiti; zvleči; Fahrradkette, Kupplung: drsati, drseti; den Fuß schleifen drsati z nogo; Mauern: razrušiti, zravnati z zemljo; schleifen lassen die Zügel: popustiti, alles: pustiti, naj gre svojo pot

sit up neprehodni glagol
zravnati se, pokonci sedeti
pogovorno iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogah

to sit up late hoditi pozno spat
I sat up for him čakal sem ga buden
to make s.o. sit up sleng preplašiti, osupiti koga; figurativno nagnati koga na težko delo
that will make them sit up to jih bo začudilo (osupilo)
she sat up all night nursing him vso noč je bedé presedela in ga stregla
to sit up and take notice nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti

square up neprehodni glagol
postaviti se v boksarski položaj in se tako približ(ev)ati (to s.o. komu)
zravnati se pred kom; izz(i)vati koga, pretiti komu s pestjo

he square upd up to me postavil se je predme s stisnjenimi pestmi
to square up to a problem zavzeti stališče do (lotiti se) problema

ùsturiti -īm
I. dati, zadeti: usturiti koplje na rame
II. usturiti se
1. zravnati se: ja kako, reče Milan i usturi se još malo
2. nasloniti se: dok ja pišem svoje zadatke, starac ćuti usturen na jastuke

вытягиваться, вытянуться iztegovati se, iztegniti se; zravnati se;
мальчик вытянулся dečko se je potegnil (je zrasel);
лицо его вытянулось obraz se mu je podaljšal

расправляться, расправиться zravna(va)ti se;
р. с кем obračuna(va)ti s kom

срывать, срыть² z zemljo zravna(va)ti, razdejati

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!