Franja

metánje throwing; tossing, toss

metánje kopja šport throwing the javelin
metánje diska throwing the discus
metánje novca v zrak tossing a coin, toss, toss-up, pitchand-toss
dobiti pri metánju novca v zrak to win the toss

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti to throw; (kovanec, žogo) to toss; to pitch, to fling; to hurl; (s fračo) to sling

metáti kamenje na koga to throw stones at someone
metáti novec v zrak to toss a coin
metáti komu pesek v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes
metáti luč na kaj to throw light on something
metáti kopje šport to throw the javelin
stran metáti to throw aside, to toss away
metáti se (preskušati moč) to wrestle
metáti se komu v naročje to fling oneself into someone's arms

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

mikrometer samostalnik
1. (merska enota) ▸ mikrométerNavaden pisarniški papir je debel kakih 80 mikrometrov. ▸ Az egyszerű irodai papír körülbelül 80 mikrométer vastag.
Zrak je v Sloveniji čezmerno onesnažen z delci, ki imajo premer pod 10 mikrometri. ▸ Szlovénia levegője túlságosan szennyezett a 10 mikrométer alatti átmérőjű részecskékkel.

2. strojništvo (merilna naprava) ▸ mikrométerPremer je treba izmeriti z mikrometrom. ▸ Az átmérőt mikrométerrel kell megmérni.

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

móst bridge; (viadukt) viaduct; (zobni) (dental) bridge, bridgework; (telovadni) backbend

móst za pešce footbridge
móst iz jeklenih cevi tubular bridge
kamnit móst stone bridge
komandni móst ship's bridge
naravni móst natural bridge, natural arch
plavajoči móst floating bridge, pontoon bridge
oslovski móst (figurativno) crib
pontonski móst pontoon bridge
viseči móst suspension bridge
vzdižni móst drawbridge, bascule bridge, bascule
zračni móst airlift, skylift
železen móst iron bridge
vrtljiv móst swingbridge, swivel bridge
móst prenosnik transporter bridge
začasen, zasilen móst temporary bridge
zgraditi móst to build (ali to make, to construct) a bridge
zgraditi móst čez reko to bridge a river, to throw a bridge over a river, to span a river with a bridge
pognati móst v zrak to blow up a bridge
požgati (vse) móstove za seboj (figurativno) to burn one's boats (ali bridges)

móst pont moški spol

kamniti (leseni, železobetonski) most pont de pierre (de bois, de béton armé)
komandni most (mornarica) passerelle ženski spol de manœuvre (ali de commandement)
pontonski most pont de bateaux (ali flottant)
viseči most pont suspendu
vrtljivi most pont tournant (ali mobile)
vzdižni most pont-levis moški spol
zasilni most pont provisoire (ali de fortune)
zračni most pont aérien
železniški most pont de chemin de fer
most vzdihljajev (v Benetkah) pont des Soupirs
iti čez most traverser un pont
narediti most construire (ali jeter, lancer) un pont
napraviti most med praznikom in nedeljo (figurativno) faire le pont
podreti mostove za seboj couper les ponts derrière soi, brûler ses vaisseaux
pognati most v zrak faire sauter un pont

móst puente m ; fig vínculo m

most na koleh (plavajoči, iz splavov, pontonski, viseči, vzdižni, zasilni, železniški) most puente m de pilotes (flotante, de balsas, de pontones ali de barcas, colgante, levadizo, provisional, de ferrocarril)
most zdihljajev (v Benetkah) Puente m de los Suspiros
komandni most puente de mando
zidan most puente de fábrica
zračni most puente aereo
iti čez most atravesar el puente, cruzar el puente
napraviti most med praznikom in nedeljo (fig) hacer puente
pognati most v zrak echar (ali volar) un puente
podreti mostove za seboj (fig) quemar las naves
zgraditi most čez construir (ali tender) un puente sobre

nabijalnik moški spol (-a …) (phalo) der Stampfer (ročni Handstampfer, na stisnjeni zrak [Preßluftstampfer] Pressluftstampfer); (bat, tolkač) der Keilhammer

nadmorski pridevnik
1. (o točki na zemeljskem površju) ▸ tengerszint felettiTo so kraji, kjer je zaradi nekoliko višje nadmorske lege in gozdnate okolice zrak tudi poleti vlažnejši. ▸ Ezek azok a vidékek, ahol a némileg magasabb tengerszint feletti magasság és az erdős környezet miatt nyáron is párásabb a levegő.
2. (o morski površini) ▸ tengeri, tengerfelszín feletti, felszíni
Na dno morja sta šli dve veliki bojni ladji in pozneje se je izkazalo, da je bil to eden zadnjih klasičnih nadmorskih spopadov težkih ladij. ▸ Két hatalmas csatahajó süllyedt a tenger fenekére, és később kiderült, hogy ez volt az egyik legutolsó klasszikus tengeri ütközet, amely hadihajók közt zajlott.
Zelo pomembno sredstvo za opazovanje nadmorskega in podmorskega dogajanja je helikopter. ▸ A helikopter nagyon fontos eszköze a tengerfelszín alatti és feletti fejlemények megfigyelésének.

nasíčen (-a -o) adj.

1. sazio

2. saturo:
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
kem. nasičena raztopina soluzione satura
teh. nasičena barva colore carico
nasičen z zrakom ali plinom aerato

neonesnažen pridevnik
(brez škodljivih vsebin) ▸ szennyezetlenLjudje potrebujemo za življenje čisto in neonesnaženo vodo. ▸ Az embereknek tiszta és szennyezetlen vízre van szükségük az élethez.
Po travnikih je tudi veliko zelišč, ki jih rada nabiram v tem neonesnaženem okolju. ▸ A réteken rengeteg gyógynövény is található, amelyekből szívesen szedek ebben a szennyezetlen környezetben.

nepreduš|en [è] (-na, -no) dicht, undurchlässig; -dicht (za zrak luftdicht, za vodo wasserdicht)

nepredušnost [è] ženski spol (-i …) die Dichte, die Undurchlässigkeit (za zrak Luftundurchlässigkeit)

neprepust|en [è] (-na, -no) hermetisch, undurchlässig; dicht; -dicht (za maščobe fettdicht, za olje öldicht, za perje federdicht, za prah staubdicht, za puh daunendicht, za vodo wasserdicht, za zrak luftdicht, zvočno schalldicht); -undurchlässig (za svetlobo lichtundurchlässig)
tehnika neprepustno jedro der Dichtungskern

neproduš|en [è] (-na, -no) undurchlässig, dicht (za zrak luftundurchlässig, luftdicht, za plin gasundurchlässig, gasdicht)

nepropust|en [è] (-na, -no) undurchlässig, dicht (za vodo wasserundurchlässig, wasserdicht, za zrak luftundurchlässig, luftdicht)
| ➞ → neprepusten

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life