Franja

лишаться, лишиться izgubljati, izgubiti, priti ob kaj, znebiti se, odreči se;
л. силы onemoči;
л. чувств omedleti;
л. рассудка znoreti

отвязываться, отвязаться odvez(ov)ati se; znebiti se koga; odkrižati se koga;
отвяжитесь от меня! dajte mi mir!

позбу́тися -бу́дуся док., znebíti se -ím se dov.

сбывать, сбыть (od)proda(ja)ti; otres(a)ti se; znebiti se;

скидывать, скинуть² dol metati, dol vreči; odvreči, znebiti se;
с. с себя одежду sleči obleko;
с. с цены popustiti pri ceni, zniž(ev)ati ceno

сплавлять, сплавить

1. (s)plaviti (les); (vulg.) spretno koga izriniti, znebiti se koga;

2. stapljati, stopiti (kovine)

acquit [əkwít] prehodni glagol (of, from)
plačati (dolg); osvoboditi, izpustiti, oprostiti tožbe

to acquit o.s. znebiti se, opraviti svojo dolžnost
to acquit o.s. of a promise izpolniti obljubo
to acquit o.s. well dobro se izkazati

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

aferaštvo samostalnik
izraža negativen odnos (napihovanje zadev) ▸ afférok keresése, približek prevedka ▸ nézeteltérések szítása
Človek se ne more znebiti vtisa, da se politično aferaštvo z obrambnega ministrstva seli na notranje. ▸ Az ember nem tud szabadulni attól a benyomástól, hogy a politikai afférok szítása a védelmi minisztériumból átterjed a belügyminisztériumra is.
Mar so dobre in pozitivne novice res umrle in je zanimivo samo še aferaštvo? ▸ kontrastivno zanimivo Tényleg eltűntek a jó és pozitív hírek, és csak a botrányok keresése maradt?

ahorrar osvoboditi, prostost dati; prihraniti, prizanesti, varčevati

ahorrarse štediti se, varovati se
ahorrarse de alg. znebiti (otresti) se koga
no ahorrárselas con nadie nikomur ne prizanesti

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

alforja ženski spol torba, nahrbtnik, bisaga, potovalka, lovska torba; živež za na pot, proviant

sacar los pies de las alforjas znebiti se boječnosti
¡qué pretensión, ni qué alforja! kakšna predrznost!

attorno

A) avv. naokrog, okoli:
si guardò attorno pogledal je naokrog
andare attorno potikati se, sprehajati se
darsi d'attorno pren. prizadevati si, truditi se, dati si opraviti
levarsi qcn. d'attorno koga se znebiti, otresti
guardarsi attorno pren. biti previden

B) prep.
attorno a okoli, okrog:
sedevamo attorno al fuoco sedeli smo okrog ognja
stare attorno a qcn. biti stalno ob nekom pren. zalezovati, nadlegovati koga

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

breme [ê] srednji spol (breména …) die Last, ki se ga nosi: die Traglast; (peza, obremenitev) die Bürde; zgodovina der Dienst; knjigovodsko: das Soll
knjiženje v breme die Lastschrift
znesek v breme der Sollbetrag
v breme zu Lasten von …
prenos bremen der Lastenübergang
figurativno biti v breme zur Last fallen
znebiti se bremena: znebil se je … eine Last fiel von ihm
|
tehnika ročica bremena der Lastarm
pot bremena der Lastweg
|
breme obresti Zinsenlast
breme skrbi Sorgenlast
pravo dokazno breme Beweislast
podedovano breme Altlast
prevzeto breme Nachfolgelast
realno breme Reallast
socialna bremena Soziallasten množina
|
časti prinašajo bremena Würde bringt Bürde
moje breme je lahko biblično: meine Last ist leicht

brême carga f , cargo m ; peso m

v naše breme (trg) a nuestro cargo
v breme koga por cuenta de alg
socialna bremena cargas f pl sociales
iti v breme koga correr por cuenta (ali correr a cargo) de alg
naložiti komu breme echar la carga a alg
onemoči, pasti, zgruditi se pod bremenom (fig) dar con la carga en tierra (ali en el suelo)
pasti komu v breme ser una carga para alg
pisati v breme (trg) cargar en cuenta
znebiti se bremena echar la carga de sí

brȉga ž skrb: briga o čemu, od čega, za što; voditi -u o čemu; budi bez -e; to mu je deveta briga; to mi zadaje -u; materinska briga; roman Gospođa briga; nije me briga to me ne skrbi; brinuti -u skrbeti; nemaj -e! ne skrbi!; skinuti -u s vrata znebiti se skrbi

briti glagol
1. (o dlakah na obrazu) ▸ borotvál, borotválkozikSkoraj 97 odstotkov moških se redno brije. ▸ A férfiak 97 százaléka rendszeresen borotválkozik.

2. (o dlakah drugod po telesu) ▸ borotvál, borotválkozikZdaj se brijejo ali se skušajo na kak drug način znebiti dlak že najstnice. ▸ A tinédzserlányok most borotválkoznak, vagy máshogy próbálnak megszabadulni a szőrszálaktól.

3. (o vetru) ▸ süvítBilo je mraz in hud veter je bril. ▸ kontrastivno zanimivo Hideg volt, és rettentő szél fújt.

canto² m

1. vogal; kot:
il canto della strada cestni vogal

2. stran:
a canto, accanto poleg
da canto vstran
mettere da canto dati vstran
levarsi da canto qcs. znebiti se česa
d'altro canto sicer
da un canto..., dall'altro po eni strani..., po drugi pa
dal canto mio, tuo, suo ... z moje, tvoje, njegove, njene strani
per ogni canto povsod

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti