Franja

Zadetki iskanja

  • deleátur m (lat. deleatur) tisk. korekturno znamenje, naj se črka ali del teksta črta
  • detonator [détouneitə, dí:touneitə] samostalnik
    petarda, detonator
    železnica znamenje z razpočnikom
  • diastolē -ēs, f (gr. διαστολή) ločilno znamenje, ločnica, ločilo: Prisc., Isid.
  • dīgma -atis, n (gr. δεῖγμα)

    1. kar se pokaže za preizkušnjo = vzorec: Cod. Th.

    2. znamenje (oznaka) na vojaških ščitih (lat. signum): Veg.
  • disiūnctiō (dīiūnctiō) -ōnis, f (disiungere, dīiungere)

    I. ločitev, ločenost, oddaljenost: in tanto luctu meorum, tanta disiunctio ne Ci., ut non statim alienatio disiunctioque facienda sit Ci.

    — II. pren.

    1. različnost: animorum, sententiae Ci.

    2. occ.
    a) (= διεζευγμένον) α) log. izključitev, ločilni (razstavni) stavek, protistava, dialektična oblika protistavkov, razstavna oblika zaključka: Dig. idr., cum traditum sit in omnibus diiunctionibus, in quibus „aut etiam aut non“ poneretur, alterum utrum verum esse Ci. β) ret. brezvezje, asindeton: Ci., Corn.,
    b) (= συνωνυμία) enakopomensko (sinonimno) izražanje: Q. (IX, 3, 45).
    c) gram. (= διαστολή) ločilno znamenje, ločilo: Prisc.
  • dȍlmen m (fr. dolmen) arheol. dolmen, prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov
  • earmark1 [íəma:k] samostalnik
    znamenje, lastninski znak; lastnikov žig na ovčjem ušesu
  • Einlegeband, das, bralno znamenje, barvna vrvica
  • emblem1 [émbləm] samostalnik
    znak, znamenje, simbol, podoba

    state emblem državni grb
  • emblem2 [émbləm] prehodni glagol
    predstavljati kaj, biti znamenje česa, biti značilen za kaj
  • emblém m (fr. emblème < gr. émblema) amblem, znamenje, znak
  • emblema moški/ženski spol znamenje, znak, podoba, emblem
  • emblème [ɑ̃blɛm] masculin emblem, znak, znamenje, značka, simbol; pluriel insignije

    le drapeau est l'emblème de la patrie zastava je simbol domovine
  • envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

    j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
    j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
    il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
    crever, sécher d'envie pokati od zavisti
    faire envie zbuditi željo, poželenje
    cette voiture me fait envie želim si ta avto
    faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
    passer son envie zadovoljiti svojo željo
    porter envie à quelqu'un zavidati komu
    l'envie me prend (de) zahoče se mi
    mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
    susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom
  • Erscheinung, die, (-, -en) pojav (tudi Physik), (Anzeichen) znak, znamenje; (Gestalt) pojava, (Vision) prikazen; (Vorkommen) nastopanje; Philosophie pojav, kaznost, prikazen; in Erscheinung treten pojaviti/pojavljati se, biti opazen; zur Erscheinung kommen priti/prihajati do izraza
  • èser m (t. eser, ar.) dial.
    1. znamenje, sled
    2. sad, delo, učinek: na eser polnoštevilen: sve pare, što si mi dao, na eser su
  • estigma moški spol stigma, vžgano znamenje, sramotni madež, Kajnovo znamenje
  • exauspicō -āre -āvī (—) iziti ob ugodnih znamenjih, t.j. posneti iz česa (zase) znamenje bodočnosti: exauspicare vinculis Pl.
  • ex libris [eksláibris] samostalnik
    ekslibris, lastniško znamenje v knjigi
  • ex-libris [ɛkslibris] masculin, invariable ekslibris, lastniško znamenje v knjigi