Franja

stōrico

A) agg. (m pl. -ci)

1. zgodovinski, historičen:
avanguardia storica umet., lit. zgodovinska avantgarda
grammatica storica jezik historična slovnica
materialismo storico filoz. zgodovinski materializem

2. zgodovinski; resničen:
fatto, personaggio storico zgodovinski dogodek, zgodovinska oseba
romanzo storico lit. zgodovinski roman

3. ekst. zgodovinski, znamenit:
una giornata storica zgodovinski dan

4. pog. splošno znan, nedvomen

B) m (pl. -ci) zgodovinar, historik

supereminent [sju:pəréminənt] pridevnik (supereminently prislov)
znamenit, odličen, izvrsten

vîdan -dna -o dol. vȋdnī -ā -ō
1. viden: kuća je na -om mjestu
2. svetel: noć je bila dosta -a
3. znamenit, ugleden: vidan član društva
4. viden, vidljiv: kod našeg pisca vidan je i uticaj ruske književnosti

vielgerühmt, viel gerühmt zelo hvaljen/priljubljen; ironisch znamenit

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

vistoso pozornost zbujajoč, imeniten, znamenit; sijajen, krasen; učinkovit, efekten

видатни́й прикм., odlíčen prid., znamenít prid., eminénten prid., imeníten prid.

выдающийся štrleč; (pren.) odličen, znamenit, znan, izreden (človek)

достопамятный znamenit

достопримечательный znamenit

замечательный pomemben, znamenit, nenavaden, sijajen, izreden, poseben, upoštevanja vreden

знамени́тий прикм., znamenít prid., imeníten prid., eminénten prid., slovít prid.

знаменитый znamenit, sloveč

крупный velik, obsežen; postaven; številen; ugleden; znamenit, pomemben;
крупные черты лица izrazite poteze;
к. разговор oster, živ pogovor;
крупная промышленность veleindustrija;
к. скот živina velike pasme;
крупная дрожь tresavica;

пресловутый razvpit, zloglasen; (zast.) znamenit

примечательный znamenit, pomemben

ampliusculus 3, adv. -ē (amplius) precej znamenit, precej imeniten, precejšnji: fortuna Ap., ampliuscule scribere Sid. nekoliko obširneje.

per-nōbilis -e (per in nōbilis)

1. zelo znan, zelo sloveč, zelo slaven, zelo znamenit, slovit: epigramma Graecum Ci., est et Abydo obiacens Sestos, Leandri amore pernobile Mel.

2. zelo imenitnega rodu, zelo imeniten, preimeniten, zelo plemenit: matronae Lamp., genus Aur., quid (sc. loquar) Tyro et Sidone tenuitate perlucidas, micantes purpura, plumandi difficultate pernobiles? Vop.

storied [stɔ́:rid] pridevnik
zgodovinsko znamenit, zgodovinski, slaven; okrašen s slikami iz zgodovine

arhitekt samostalnik
1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építészPo približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovácsKot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.