Franja

cavare v. tr. (pres. cavo)

1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati

2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

ciēco

A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo

B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj

cul-de-sac tujka franc. m invar. slepa ulica (tudi pren.):
essere, trovarsi in un cul-de-sac biti, znajti se v slepi ulici

čarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsolV mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati. ▸ kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedikMama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájolRadijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsolZa pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.

čŕta (-e) f

1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

4. (obris, kontura) linea, contorno

5. gled. cancellazione (del testo)

6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza

dán (-a -o) adj.

1. knjiž. dato:
znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

2. mat. dato:
iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

3. dato; concesso:
na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...

dark² [da:k] samostalnik
tema, mrak; senca
figurativno negotovost, neznanje; nejasnost, skrivnostnost

to keep s.o. in the dark skrivati, tajiti pred kom
in the dark of the moon v mlaju; v temi kot v rogu
to be in the dark ne vedeti, ne se znajti, ne biti poučen
to take a leap in the dark tvegati
figurativno to leave s.o. in the dark pustiti koga v negotovosti

débrouiller [debruje] verbe transitif od-, razmotati; figuré po-, razjasniti; familier naučiti (koga), kako si pomagati iz stiske

se débrouiller znajti se, znati si pomagati (v stiski), izmotati se; (vreme) zjasniti se; razmotati se, razrešiti se
débrouiller un cas compliqué razjasniti kompliciran primer
débrouiller un élève učenca naučiti bistvenih stvari
débrouillez vous! znajdite se! ne računajte na pomoč!

destreggiare, destreggiarsi v. rifl. (pres. mi destreggio) ravnati previdno, spretno:
destreggiarsi nella vita znajti se v življenju
destreggiarsi nel traffico spretno voziti

dilema samostalnik
(težka izbira; problem) ▸ dilemmaPovezane iztočnice: dilema zapornika

diléma (-e) f dilemma:
biti, znajti se v dilemi trovarsi di fronte a un dilemma

durchfinden^*: sich durchfinden najti pot, figurativ znajti se

espediēnte m domislek, pripomoček za silo:
ricorrere a espedienti poseči po skrajnih sredstvih
vivere di espedienti znajti se

expedient² [ikspí:diənt] samostalnik
sredstvo, pomagalo, pomoček; iznajdba; zvijača

to hit upon an expedient znajti se, pomagati si
reduced to expedients prisiljen, da si pomaga, kakor ve in zna
to go to every expedient ne izbirati sredstev

find¹ [faind]

1. prehodni glagol
najti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj

2. neprehodni glagol
zaslediti divjačino
pravno odločiti, razsoditi; zdeti se

to find amiss grajati
to find expression izraziti se
to find fault with grajati koga ali kaj
to find favour imeti podporo, zaščito
pravno to find s.o. guilty spoznati, da je kdo kriv
pogovorno to find one's feet pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti se
pravno to find a true bill izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljen
to find s.o. in s.th. oskrbeti koga s čim
I cannot find it in my heart srce mi ne da
I could find it in my heart rad bi
how do you find yourself? kako se imaš?
to find one's match najti pravega moža ali enakovrednega nasprotnika
the jury found for the culprit porota je osvobodila obtoženca
I trust this finds you well upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismo
to find o.s. sam se oskrbeti; znajti se
to find pleasure in s.th. imeti s čim veselje

frammēzzo

A) prep. sredi, med:
trovarsi frammezzo gli altri, frammezzo agli altri znajti se med drugimi

B) avv. sredi, vmes:
mettersi frammezzo postaviti se vmes

godlj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Wurstsuppe, die Wurstbrühe

2. figurativno hrana: der Saufraß; pijača: das Gebräu

3. težave: die Patsche, die Bredouille
znajti se v godlji in eine Patsche geraten, in die Bredouille kommen
pomagati iz godlje aus der Patsche helfen

4. v jeziku ipd.: der Mischmasch

gumption [gʌ́mpšən] samostalnik
pogovorno razum, zdrava pamet, znajdljivost, odrezavost; spretnost v mešanju barv; raztopilo za barve

to have plenty of gumption hitro se znajti

Hammer, der, (-s, Hämmer) kladivo; im Ohr, beim Klavier: kladivce; figurativ ein Hammer sein biti sijajen; negativ: biti grozota; einen Hammer haben biti nor; unter den Hammer kommen priti na boben; Hammer und Sichel srp in kladivo; zwischen Hammer und [Amboß] Amboss geraten znajti se v hudih težavah