stratography [strətɔ́grəfi] samostalnik
vojna znanost
Zadetki iskanja
- technics [tékniks] samostalnik
množina (večinoma edninska konstrukcija) tehnika; inženirska znanost; tehnični izrazi; tehnične posamennosti - Übersetzungswissenschaft, die, znanost o prevajanju
- Wirtschaftswissenschaft, die, ekonomska znanost/veda
- Wissenschaftsglaube, der, (nekritična) vera v znanost
- xylology [zailɔ́lədži] samostalnik
znanost o raznih vrstah lesa, ksilologija - искусствоведение n znanost o umetnosti
- цивилистика f znanost o civilnem pravu
- agricolātiō -ōnis, f (agricolārī) poljedelstvo (kot znanost): Col.
- aplikativen pridevnik
1. (o uporabi v praksi) ▸ alkalmazottaplikativno naravoslovje ▸ alkalmazott természettudományaplikativna matematika ▸ alkalmazott matematikaAplikativno raziskovanje je usmerjeno v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe. ▸ Az alkalmazott kutatás új tudásanyag vagy ismeretek megszerzésére irányul, azoknak a módszereknek a kidolgozására, amelyekkel az azonosított vagy meghatározott igényeket ki lehet elégíteni.
Povezane iztočnice: aplikativna raziskava, aplikativna znanost, aplikativna botanika
2. (o računalniku) ▸ alkalmazás, alkalmazottaplikativna oprema ▸ alkalmazásszoftveraplikativni program ▸ alkalmazott program, programalkalmazásPri razvoju aplikativne programske opreme smo se popolnoma usmerili v spletno okolje. ▸ Az alkalmazásszoftver fejlesztésekor teljes mértékben az online környezetre összpontosítottunk.
Nagrado smo dobili za aplikativni računalniški program, ki bistveno izboljšuje naš proizvodni proces. ▸ A díjat egy olyan alkalmazott számítógépes szoftverért kaptuk, amely jelentősen javítja a gyártási folyamatunkat.
Povezane iztočnice: aplikativni strežnik - aptitude [aptitüd] féminin sposobnost, zmožnost
aptitude professionnelle, au travail, pour les sciences sposobnost, zmožnost za poklic, za delo, za znanost
salaire masculin en rapport avec ses aptitudes sposobnostim ustrezna plača
justifier son aptitude dokazati svojo sposobnost - architectūra -ae, f (architectus) stavbarstvo, graditeljstvo,
1. kot teorija, znanost: Ci., Vitr.
2. kot spretnost, umetnost: Plin. - artificium -iī, n (artifex)
1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.
2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.
3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja. - Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)
1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.
2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh. - balbutier [balbüsje] verbe intransitif, verbe transitif jecljati; blebetati; biti v svojih prvih početkih
balbutier quelques excuses izjecljati nekaj opravičil
cette science ne fait que balbutier ta znanost je šele v prvih začetkih, v povojih - bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusbazična raztopina ▸ lúgos oldatbazična snov ▸ lúgos anyagbazična tla ▸ lúgos talajbazična kamnina ▸ lúgos kőzetbazično okolje ▸ lúgos környezetkislo - bazično ravnovesje ▸ kontrastivno zanimivo sav-bázis egyensúlyObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza
2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgosbazično živilo ▸ lúgosító élelmiszerbazična hrana ▸ lúgosító ételbazičen učinek ▸ lúgos hatás
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvetőbazično znanje ▸ alapvető tudásbazična panoga ▸ alapvető ágazatBazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport
4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőbazične priprave ▸ alapozó felkészülésbazični trening ▸ alapozó tréningbazična pripravljenost ▸ alapvető felkészültségVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja. - cátedra ženski spol kateder; stolica, učiteljsko mesto na visoki šoli, profesura; predavalnica
cátedra libre privatna docentura; lektorat
hacer oposiciones a una cátedra potegovati se za učno mesto
pasear la cátedra predavati prazni predavalnici
poder poner cátedra mojstrsko obvladati kako znanost ali umetnost
poner cátedra šolniško govoriti
ex cátedra zviška, ex cathedra
hoy no tiene cátedra danes ne predava (profesor) - éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje
sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen - ekonomsk|i [ó] (-a, -o) ökonomisch; wirtschaftswissenschaftlich; Wirtschafts- (emigrant der Wirtschaftsflüchtling, teorija die Wirtschaftstheorie, veda/znanost die Wirtschaftswissenschaft)
- ekonómski (-a -o) adj.
1. (gospodarski) economico:
ekonomska kriza, rast crisi, ripresa economica
2. (nanašajoč se na ekonomiste, na ekonomijo) economico; di, dell'economia:
ekonomska znanost scienza economica
ekonomska fakulteta facoltà di economia
3. (ekonomičen) economico:
ekonomski potencial potenziale economico
ekonomski račun calcolo economico
ekonomsko načelo pricipio economico
teh. ekonomska hitrost velocità economica