Franja

četrtič prislov
(v četrto zapored) ▸ negyedszer, negyedszerre

četveroboj samostalnik
šport (tekmovanje) ▸ négyes torna, négyes körverseny, négyek viadala, négyes harc Četveroboj tekmovalcev na smučkah, ki se hkrati poženejo po progi. ▸ Négy síelő viadala, akik egyszerre száguldanak lefelé a pályán.

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

deck¹ [dek] samostalnik
krov, paluba
sleng kopno

navtika to clear the decks pripraviti palubo za boj
pogovorno on deck pripravljen
a deck of cards igra kart
sleng to hit the deck vstati; pripraviti se za boj
to sweep the deck obstreljevati ladjo; sijajno zmagati (karte)
awning (ali bridge, boat) deck sončni krov
deck line krovna črta
deck plank krovna platica
flush deck krov brez presledka
'tween deck medkrovje
lower deck podkrovje
main deck glavna paluba

demi-longueur [-lɔ̃gœr] féminin pol dolžine; (sport)

gagner d'une demi-longueur zmagati za pol dolžine

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo

distanza f

1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja

2. mat. dolžina, razdalja

3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)

4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost

5. pren. razlika

dolžína (-e) f

1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
meriti po dolžini misurare per il lungo
šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza

2. durata:
dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
avt. zavorna dolžina spazio di frenata
geogr. zemljepisna dolžina longitudine

dolžína largo m ; (zemljepisna) longitud f

po dolžini (po dolgem) a lo largo, longitudinalmente
valovna dolžina largo m de onda
10° vzhodne, zahodne dolžine 10 grados de longitud oriental (ali este), occidental (ali oeste)
dolžina filma metraje m
zmagati za dolžino (šp) ganar por un largo

dominer [dɔmine] verbe transitif, verbe intransitif vladati, prevlad(ov)ati; gospodovati (sur nad); nad-, ob-vladati; biti nad kom ali čem, dominirati; prekašati; presegati (de la tête za dolžino glave); preglasiti (šum)

se dominer obvladati se
dominer sa colère, ses instincts obvladati svoj srd, svoje nagone
dominer ses concurrents prekašati svoje tekmece
le château domine la ville grad gospoduje nad mestom
il aime à dominer on je rad gospodovalen
ce problème domine toute l'affaire ta problem prevladuje v vsej tej zadevi
dominer la situation biti gospodar položaja
le droit doit dominer la force pravo, pravica mora zmagati nad silo

durchsetzen¹ uveljaviti (sich se), figurativ sich durchsetzen, durchgesetzt werden prodreti, bei einer Kampfabstimmung: zmagati; Ansprüche: uveljavljati

emporter [ɑ̃pɔrte] verbe transitif odnesti, s seboj vzeti; odstraniti, pregnati; odplaviti; osvojiti (trdnjavo); dobiti (un prix nagrado); potegniti za seboj, imeti za posledico

ce remède emporte la fièvre to zdravilo prežene vročico
que le diable t'emporte! vrag te vzemi!
emporter d'assaut une position z jurišem zavzeti postojanko
emporter la balance odločiti
emporter de haute lutte s silo uveljaviti, obvladati, premagati
être emporté par une maladie umreti za kako boleznijo
il se laissa emporter par la colère prevzela, popadla ga je jeza
emporter le morceau (familier) uspeti; doseči, kar smo hoteli
emporter la pièce biti zelo ujedljiv, zbadljiv, oster
l'emporter zmagati; uveljaviti se (mnenje)
notre équipe l'a emporté par deux buts à un naše moštvo je zmagalo z dvema zadetkoma proti enemu
l'emporter sur zmagati, prevladati, triumfirati nad, prekositi
s'emporter u

encolure [ɑ̃kɔlür] féminin (konjski) vrat; širina vratúali ovratnika

chemise féminin d'encolure 40 srajca št. 40 (širine vratu)
gagner d'une encolure zmagati za dolžino vratu

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

event [ivént] samostalnik
dogodek, prigodba; primer; točka (športnega programa); (športna) disciplina; posledica, rezultat, uspeh

at all events v vsakem primeru
in the event končno
in the event of s.th. v primeru česa
in either event v obeh primerih
to achieve a double event zmagati v dveh točkah tekmovanja
quite an event važen dogodek
athletic events lahkoatletsko tekmovanje
table of events program slavnosti
track events dirkalno, štafetno tekmovanje
no events of note nobeni važni dogodki

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje

filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu

2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov

3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran

6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti

finale

A) agg.

1. zadnji, zaključni, končni:
vocale finale končni samoglasnik
esame finale zaključni izpit
giudizio finale poslednja sodba

2. finalen, nameren:
proposizione finale jezik namerni odvisnik

3. dokončen, odločilen:
soluzione finale di un problema dokončna rešitev problema

B) m

1. finale; konec, zaključek:
il finale di un dramma, di una sinfonia finale drame, simfonije

2. šport zaključni, zadnji del, finiš:
vincere nel finale zmagati v finišu

C) f

1. jezik namerni odvisnik

2. šport finale:
disputare la finale igrati, tekmovati v finalu