Franja

Zadetki iskanja

  • mactābilis -e (mactāre I.) smrt(onos)en, zmožen ubiti: plaga Lucr.
  • naplàtiv -a -o izplačljiv, zmožen izplačila: ovaj ček je odmah naplativ
  • ne-queō -īre -īvī in -iī -itum (ixpt. ne + queō) ne moči, ne biti zmožen (ker okoliščine ne dopuščajo = gr. οὐχ οἷόν τ' εἷναι; non posse ali non valere = ne môči, ker manjka močí, pomoči ali pripomočkov): Corn., invenires saltem, si nomen nequīs Pl., copulando verba iungebant, ut nequire pro non quire Ci., ea, quae sanare nequeunt, exulcerant Ci., sicut intueri solem adversum nequītis Ci., animus sic urgetur, ut se nequeat extollere Ci., cum pisces ire nequibunt Lucr., proelio adesse nequibat S., quod intra legitumos dies profiteri nequiverat S., te, amice, nequivi conspicere V., commissa tacere qui nequit H., quam (sc. Penelopam) nequiere proci recto depellere cursu H., cur ego si nequeo ignoroque poëta salutor? H., id quidem impetrari nequiit L., quia duo consules obire tot simul bella nequirent L., multa, quae reparari nequibant T. kar je ostalo nenadomeščeno; v pass. s pass. ali dep. inf. (prim. coepi): nequītur comprimi Pl., retrahi nequitum, quoquo progressa est semel Pl. ap. Fest., cum contendi nequitum vi Pac. ap. Fest., id nequitum exaugurari Cu. ap. Fest., quidquid ulcisci nequitur S. kar koli se ne da maščevati; nequeo s quin = ne morem si kaj (ne morem (s)trpeti, ne prenesem, da ne bi = moram (z inf.): nequo, quin fleam Pl., nequeo, quin lacrumem Ter., nequeo, quin laudem Ap.

    Opomba: Za prvo osebo sg. pr. Ci. dosledno uporablja non queo. — Pt. pr. nequiēns: S. fr. in pozn. pisci, dat. sg. nequeunti: Ap., pl. nequeuntes: S. fr., Arn. Podaljšana star. obl. nequinont (= nequeunt): L. Andr. ap. Fest. Impf. nequibat: S., nequibant: T. idr., fut. nequibunt: Lucr.
  • passibilis -e (patī) zmožen čutiti (občutka, občutenja), zmožen trpeti, ki lahko trpi = Eccl.; adv. passibiliter trpeč, s trpljenjem: Tert.
  • passiōnālis -e (passiō) občutljiv, zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja): Cael., deus Tert.
  • passīvus2 3, adv. passīvē (patī)

    1. občutljiv, zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja): Ap., anima passiva et interibilis Arn.

    2. kot gram. t.t. trpen, pasiven (naspr. activus): verbum, verba, significatio, constructio … razni slovničarji.
  • patibilis -e (patī)

    I. pass. ki ga je moč pretrpeti, prenesti, znosen: dolor Ci.

    II. act.

    1. zmožen čutiti, zmožen občutka (občutja), občutljiv: natura Ci., anima Lact., impetibile de patibili numquam potest oriri Lact.

    2. trpen, pasiven (naspr. activus): alterum elementum activum, alterum patibile Lact.
  • percettivo agg. zaznavajoč, dojemajoč, zmožen zaznavanja
  • plastique [plastik] adjectif plastičen, zmožen oblikovanja; masculin (= matière féminin plastique) plastična masa; féminin plastika, kiparstvo

    arts masculin pluriel plastiques upodabljajoče umétnosti
  • prōvectibilis -e (prōvehere) zmožen napredka (napredovanja), napredovalen: Fulg.
  • rapāx -ācis (rapere)

    1. grabeč, deroč, hiter, neustavljiv, nezadržen, nezadržljiv, neudržen, neudržljiv: unda Enn., ventus, ignis, Scylla O., fluvius V., Lucr.; z gen.: chryselectrum rapacissimum ignium Plin. vnetljiv; od tod kot vzdevek 21. legije Rapax T. „hitra“, „neustavljiva“, „nepremagljiva“; tudi njeni vojaki Rapācēs (rapācēs) -ium, m: T.; metaf. zmožen prisvojiti si kaj: nihil est appetentius similium sui nec rapacius quam natura Ci., unde ista rapacia virtutis ingenia vel ex se fertilia Sen. ph., nostri omnium utilitatium et virtutum rapacissimi Plin.

    2. grabežljiv, ropaželjen, roparski, (z)grabljiv, razbojen, pohlepen, lakomen, požrešen
    a) α) o osebah: Ci. idr., Cinara H. ali domina Tib. denarja lakomna. β) o živalih: lupus H., ungues hominibus lati, rapacibus (zveri) unci Plin.
    b) o pooseb. stvareh: mors Tib., Mars Pr., Orcus H.
  • re-, révisable [rə, revizabl] adjectif zmožen revizije; zmožen spremembe, spremenljiv
  • réactif, ive [reaktif, iv] adjectif, physique nazaj delujoč, z nasprotnim učinkom, reaktiven; chimie zmožen kemične reakcije, reagenčen; masculin, chimie reagent
  • reactive [riǽktiv] (reactively prislov)
    nasprotno ali nazaj delujoč, reaktiven; zmožen za kemične reakcije; občutljiv (to za)
    ki reagira (to na)
    politika reakcionaren

    reactive current elektrika jalov tok
  • réformable [refɔrmabl] adjectif popravljiv, izboljšljiv, zmožen zboljšanja
  • rēptilis -e (rēpere) lesti (laziti, plaziti) zmožen, (p)lazeč: cochleae Sid., animal (naspr. animal volatile, animal natabile) Boet.; subst. reptile -is, n (p)lazeča žival, plazilec, reptil: Ambr., Vulg., Ven.; v pl. = laznína, plazilci, črvád: Vulg., Aug.
  • rīsibilis -e (rīdēre)

    1. zasmeha (posmeha) vreden, smešen; n. pl. subst. smešne reči (stvari), smešnosti: quaedam risibilia (smešne obrede (rituale, ceremonije)) celebrare Cass.

    2. zmožen smejati se, smejav, nagnjen k smejanju: cum vero hominem animal risibile dixerimus, eo a ceterorum animantium generalitate discrevimus M., quemadmodum omnis homo risibile est M., ut enim proprium est hominis esse risibile, ita proprium est risibile non esse praeter hominem M., quiddam risibile non est praeter hominem M.
  • solvable [sɔ vabl] adjectif solventen, zmožen plačila; ki lahko plača

    locataire masculin, débiteur masculin solvable solventen najemnik, dolžnik
  • solvent [sɔ́lvənt]

    1. pridevnik
    ekonomija solventen, zmožen plačila
    kemija razkrajajoč, raztopen, topilen
    figurativno razkrojevalen; ki slabi (vero, tradicijo)

    the estate is solvent posestvo v zadostni meri krije dolgove

    2. samostalnik
    kemija razkrojilo (tudi figurativno)
    (raz)topilo

    science is the solvent of religious belief znanost razkraja (slabi, spodkopava) vero
  • solvent zmožen plačila, solventen