Franja

nefarious [nifɛ́əriəs] pridevnik (nefariously prislov)
zloben, malopriden, pokvarjen; sramoten

nefārius 3, adv. -ē (nefās) božjemu zakonu nasproten, zoper (božji) zakon, nepravičen, krivičen, brezbožen, hudoben, zloben, hudodelski, zločinski, (pre)grešen, blaznív, sramoten, nizkoten, zavržen, brezvesten, podel, preklet; o osebah: dux, homo, cives, consules Ci., n. Atreus H.; o abstr.: audacia, bellum, libido, scelus, societas, spes, voluntates Ci., propter eius singularem et nefariam crudelitatem C.; o stvareh: cerā legitimā, non illā infami ac nefariā Ci.; s sup. na -u: o rem cum auditu crudelem, tum visu nefariam Ci.; adv.: multa et in deos et in homines impie nefarieque commisit Ci., nefarie pestem moliri patriae Ci., nefarie occisus pater Ci., optimum quemque nefarie consectari Auct. b. Afr. Subst.

1. nefārius -iī, m zločinec, hudodelec, brezbožnik, blaznež: nefarius impiusque Ci.

2. nefārium -iī, n zločin, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, grehota, pregreha, sramotno dejanje: nisi universam rem publicam eo nefario obstrinxeris L., multa commemorare nefaria in socios Ci.

nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod

1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

oscuro

A) agg.

1. temen, mračen

2. (opaco) neprosojen; zastrt

3. temen; črn:
rosso oscuro temno rdeč
abito oscuro črna obleka

4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
discorso oscuro nejasne besede
secoli oscuri mračna stoletja
verità oscura skrita resnica

5. pren. nepoznan, nepriznan

6. pren. mračen; hudoben, zloben:
proposito oscuro hudoben naklep

B) m

1. tema, mrak

2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom

pendable [pɑ̃dabl] adjectif kazni vreden; familier zloben; vieilli ki zasluži, da ga obesijo, zasluži vešala, vrv

un cas pendable kazni vredno dejanje
jouer un tour pendable à quelqu'un grdó jo zagosti komu

perfid -ă (-zi, -de) adj. zloben, zahrbten, potuhnjen, perfiden

pērfido agg.

1. okruten, zloben; zavraten

2. pog. zanič, neužiten:
la minestra è perfida juha je neužitna

pícaro lopovski, sleparski, premeten; zloben, potuhnjen, zahrbten

pícaro m lopov, slepar; navihanec, porednež; potepuh, klatež
pícaro de cocina kuharski vajenec

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.

rancorous [rǽŋkərəs] pridevnik (rancorously prislov)
ogorčen, hud, srdit, razjarjen, razkačen; zloben, hudoben, potuhnjen, zamerljiv, maščevalen, poln mržnje

rău

I. rea (răi, rele) adj.

1. slab

2. hud

3. hudoben, zloben

II. adv.

1. slabo

2. hudo
□ a-i părea rău biti žal

III. rău rele n

1. zlo

2. slabost

răutăciós -oásă (-óşi, -oáse) adj. zloben, hudoben

rēo

A) m (f -ea)

1. krivec, krivka; obtoženec, obtoženka:
reo confesso storilec, ki je priznal krivdo
reo di furto krivec za krajo

2. knjižno hudobnež

B) agg. knjižno hudoben, zloben

reptile [réptail]

1. samostalnik
zoologija plazilec
figurativno klečeplazec, petoliznik, lizun; prostak, podlež, ogabnež, "kača"

2. pridevnik
ki se plazi, plazilski
figurativno klečeplazen, petolizniški, podel, zloben, hudoben

the reptile press klečeplazen tisk

reptilian [reptíliən]

1. samostalnik
zoologija plazilec, reptil

2. pridevnik
plazilski
figurativno potuhnjen, podel, zloben, hudoben

rosse [rɔs] féminin, vieilli kljuse, slab konj; figuré mrha, zloben, brutalen človek; adjectif, populaire ciničen, sarkastičen, zlohoten, krivičen, zloben

professeur masculin rosse, critique masculin rosse strog profesor, zlohoten kritik

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža