Franja

Zadetki iskanja

  • zlatàjlija ž zlati nakit
  • zlàtan m
    1. ekspr. zlati otrok
    2. bot. zlati klobuk
    3. zool. pisanec
  • zlàtār -ára m
    1. zlatar
    2. zool. zlati krešič
  • zlàtāš -áša m zool. planinski, zlati orel
  • zlatòglav m bot. zlati klobuk
  • aestīvus 3, adv. (aestus, toda po pomenu naslonjeno na aestās) poleten (naspr. hībernus): sol V., Cu., Plin., Plin. iun., soles O., ignes Pr. vroči poletni dnevi, aura H., nox H., L., dies, tempora Ci., aestivos menses rei militari dare, hibernos iurisdictioni Ci., canis, ortus canis Tib., aves L. poletne ptice, ptice selivke, cauponarum aestiva animalia Plin. poletni mrčes, partes aest. ali signa aest. (na nebu) Lucr., pastiones Varr. planine (kamor se poleti goni živina na pašo), saltūs L. le poleti dostopni pašniki, aurum aest. (tudi aurum semestre) Iuv. zlati prstan (ki ga je v ces. dobi nosil navadno le pol leta službujoči vojaški tribun), aestiva castra T. poletni tabor (naspr. hiemalia), viaticati... admodum aestive sumus Pl. = s potnino nismo kdove kako preskrbljeni; adv. iz acc. neutr.: aestivum tonat Iuv. poletno grmi. Subst. aestīva -ōrum, n

    1. (sc. castra, naspr. hīberna) poletni tabor: dum in aestivis essemus Ci. ep., aestiva sub tectis equitatūs L., isdem aestivis (legiones) habebantus T.; iron.: illa aestiva praetoris Ci. tabor razkošja; met. vojni pohod, vojna (starodavniki so se vojskovali navadno le poleti): aestivorum tempus S. za vojna podjetja ugoden čas, sub tempus aestivorum Hirt., superiora aestiva H. vojni pohod prejšnjega poletja, aestiva agere L., Cu., aestivis confectis Ci. ep., nulla ex trinis aestivis gratulatio Ci. po treh vojnih pohodih.

    2. (sc. stabula, naspr. hīberna) poletne paše, staje, planine: Varr., Plin.; met. čreda na planinah: nec singula morbi corpora corripiunt, sed tota aestiva repente V. — Adv. aestīvō ob poletnem času, poleti: Ap.
  • asfodelus moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (zlati koren) der Affodil
  • Astraea -ae, f (Ἀστραία Zvezdna devica) Astraja, Zevsova in Temidina (Themis) hči, deviška boginja pravičnosti (= Δίκη), ki je bivala v zlati dobi na zemlji kot blagodarno božanstvo, v bronasti dobi pa je kot zadnja izmed nebeščanov zapustila propadli človeški rod in bila postavljena med zvezde kot ozvezdje Devica (Virgo): O., Sen. tr., Iuv., M.; kot ozvezdje: Lucan.
  • aureo agg.

    1. zlat:
    riserve auree zlate rezerve

    2. knjižno zlat, bleščeč:
    l'aurea chioma zlati lasje

    3. pren. zlat, odličen, dragocen:
    una sentenza aurea zlate besede
    secolo aureo zlati vek
    aurea mediocrità zlata sredina
  • bičkar moški spol (-a …) živalstvo, zoologija das Geißeltierchen, der Flagellat, der Geißelträger
    lepooki bičkar rastlinstvo, botanika der Schönaugen-Flagellat
    oklepni bičkar živalstvo, zoologija der Panzerflagellat
    ovojni bičkar rastlinstvo, botanika der Hüllflagellat
    bičkar ovratničar živalstvo, zoologija der Kragenflagellat
    rastlinski bičkar rastlinstvo, botanika Pflanzlicher Flagellat
    zlati bičkar rastlinstvo, botanika der Goldflagellat
    živalski bičkar živalstvo, zoologija Tierischer Flagellat
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • brokat moški spol (-a …) der Brokat (zlati Goldbrokat)
    iz brokata Brokat-
  • brokat samostalnik
    (težka tkanina iz svile) ▸ brokát
    vzorčast brokat ▸ mintás brokát
    svileni brokat ▸ selyembrokát
    zlati brokat ▸ aranybrokát
  • carabe [karab] masculin brzec, krešič (hrošč)

    carabe doré zlati brzec
  • ceki|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Feuerfalter
    močvirski cekinček Großer Ampfer-Feuerfalter
    zlati cekinček der Dukatenfalter
    mali cekinček das Feuervögelchen
  • certifikát (-a) m (potrdilo, spričevalo) certificato:
    med. zdravniški certifikat certificato medico
    ekon. zlati certifikat certificato d'oro
  • cesa|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kaiserfisch (francoski Großflossen-Kaiserfisch, mavrični Gestreifter Kaiserfisch, navadni Imperator-Kaiserfisch, sinji Blauer Kaiserfisch, zlati Grauer Kaiserfisch)
  • chrȳsolithos (chrȳsolithus) -ī, m in (pri Plin.) f (gr.χρυσόλιϑος) dragulj hrizolit = zlati kamen, naš topaz: P., Pr., Plin. idr.Od tod adj. chrȳsolithus 3 hrizoliten, iz hrizolita: Ven.
  • cricēto m zool. veliki hrček (Cricetus cricetus)
    criceto dorato sirski zlati hrček (Mesocricetus auratus)
  • cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
    1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
    2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
    3. crn mu obraz! sram ga bodi!
    4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe