Franja

osnijèžiti òsniježīm (ijek.), osnéžiti òsnēžīm (ek.)
I. vrijeme je osniježilo, vreme je osnežilo nastopila je zima s snegom
II. osniježiti se pokriti se s snegom: planina se osniježila

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

Plēïas (Πληϊάς) ali Plēias ali Plīas (Πλειάς) -adis, f Plejáda, nav. pl. Plēïades (Plīades) -adum, acc. -adas, f Plejáde (čisto lat. Vergiliae), ozvezdje sedmerih zvezd (sl. Gostosevci, Gostožirci), po bajki sedmero Atlasovih (Atlantovih, Atlas) in Plejoninih (Pleïone) hčera: Elektra (Electra), Halkiona (Halcyone), Kelajno (Celaeno), Maja (Maia), Steropa (Sterope), Tajgeta (Taygete) in Meropa (Merope). Ob njihovem vzhodu se začne poletje, ob zahodu pa zima: navita tum stellis nomina facit, Pleiades, Hyades V., Pleias enixa est O., quis tunc aut Hyadas aut Pleiadas Atlanteas senserat? O., soluta Plias Stat., Pliadum nivosum sidus Stat., Pliada movere Val. Fl.

potŕkati (-am)

A) perf. ➞ trkati

1. bussare

2. battere, picchiare:
potrkati po rami dare una manata sulle spalle

3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
oven je potrkal l'ariete incornò
pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)

B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
potrkati se po čelu battersi la fronte
potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa

pôzen tardío ; (o nočni uri) avanzado

pozno kesanje arrepentimiento m tardío
pozno sadje fruta f tardía
v pozni jeseni a fines del verano
pozna zima invierno m tardío
v poznem srednjem veku a fines de la Edad Media, en la baja Edad Media

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

précoce [prekɔs] adjectif zgodaj dozorel; prezgodaj razvit; prezgoden

enfant masculin précoce otrok, čigar dozorelost, razvoj ustreza višji starosti
jeune fille féminin précoce mladenka, ki je godna za možitev pred normalno poprečno starostjo
fruits masculin pluriel précoces zgodni sadeži, zgodnje sadje
hiver masculin précoce prezgodnja zima
mariage masculin précoce prezgoden zakon (poroka)

predlansk|i (-a, -o) vor zwei Jahren (zima der Winter vor zwei Jahren)

prezgódnji prématuré, anticipé, avant terme , (zgodaj zrel) précoce

prezgodnji porod accouchement moški spol prématuré (ali avant terme)
prezgodnja spolna dozorelost précocité ženski spol sexuelle
prezgodnja zima hiver moški spol précoce
prezgodnja zrelost prématurité ženski spol

prihaja|ti¹ (-m) priti (immer wieder) kommen (po cesti die Straße entlangkommen, gor hochkommen, dol herunterkommen, sem herkommen), (prispeti) gelangen; z vozilom: kommen, angefahren kommen, na konju: kommen, angeritten kommen
ne prihajati v družbo ipd.: sich selten/rar machen
prihajati in odhajati kommen und gehen
figurativno (bližati se) sich nähern, rok, datum, čas: näherrücken, nahen
prihaja jesen/pomlad/zima es wird Herbst/Frühling/Winter

psȅćī -ā -ē, psèćī -ā -ē pasji pseći dani; -a pantljičara zool. pasja trakulja; -a zima huda zima

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

que³ [kə] conjonction

1. da

on dit que l'hiver sera froid pravijo, da bo zima mrzla

2. kot, kakor

il semble plus préoccupé que d'habitude videti je bolj zaskrbljen kot ponavadi
ne ... que samo, le
je n'ai que du pain pour toi samo kruh imam zate
il n'est pas sorti, que je sache ni šel ven, kot (kolikor) vem

3. naj

qu'il se taise! naj molči!
qu'il pleuve ou non, je sortirai naj dežuje ali ne, šel bom ven

rán matinal ; (predčasen) prématuré ; (rano zrel) précoce

rano tôt, de bonne heure
v ranem jutru de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
v njegovi rani mladosti dans sa prime jeunesse
rano sadje fruits précoces (ali hâtifs)
rana ura heure matinale
rana zima hiver moški spol précoce
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain, le monde appartient à ceux qui se lèvent tôt, l'aurore est l'amie des muses

rigor moški spol strogost; trdota; natančnost; medicina otrplost

en rigor natančno vzeto
es de rigor je neizogibno, je potrebno; je splošno običajno
los rigores del invierno ostra zima

rigoureux, euse [rigurö, z] adjectif rigorozen, strog; prenatančen, mučno vesten; neprizanesljiv, trd, neizprosen; oster (klima); nespodbiten, nesporen

hiver masculin rigoureux ostra, huda zima
punition féminin rigoureuse ostra kazen
châtiment masculin rigoureux drakonska kazen
une rigoureuse neutralité striktna nevtralnost
preuves féminin pluriel rigoureuses nespodbitni dokazi

rigueur [rigœr] féminin strogost, trdota; nepopustljivost, neizprosnost; ostrost

à la rigueur v sili, v skrajnem, najslabšem primeru; z največjo natančnostjo
de rigueur neizogibno potreben, nujen, obvezen
rigueur de l'hiver ostra zima
délai masculin de rigueur skrajni rok
être de rigueur biti nujen, biti strogo obvezen
tenir rigueur à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
traiter quelqu'un avec la dernière rigueur skrajno strogo s kom ravnati
user de rigueur envers quelqu'un strogo ravnati, biti strog s kom

rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

un rude appétit kolosalen apetit
un rude gaillard drzen, pogumen človek
un rude paysan preprost, robat kmet
climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
métier masculin rude težak poklic
tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti

rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)

saevitia -ae, f (saevus) besnost, divjost, divjaštvo, divjaškost, pobesnelost; o živalih: canum PLIN., ad saevitiam ferae gignuntur Q.; metaf.

1. o ljudeh bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjaštvo, divjanje, pobesnelost, silovitost, burnost, ljutost, grozovitost, krutost, okrutnost, ostrost, strogost: TER., PETR., SEN. PH., PLIN., PLIN. IUN., SUET., IUST. idr., aut saevitiam aut clementiam iudicis CI., iis, qui vi oppressos imperio coërcent, sit sane adhibenda saevitia CI., saevitia Apii, patris in filium L., feneratorum S., hostium S., T., tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med milostjo in strogostjo, saevitiam (= animum durum et ab amore alienum) durae contudit Iasidos PR., saevitia principis T.

2. o stvareh in abstr. sila, silnost, bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjanje, ostrost, hudost: temporis (= hiemis), belli S., hiemis COL., PLIN. huda zima, maris CU., VELL., PLIN., pelagi O., caeli CU., saevitia annonae T. huda draginja, amoris COL., igneam saevitiam blandiri COL., saevitia dictorum, ingenii SUET.