Franja

käsebleich bled kot rjuha, bled kot zid

käseweiß bel kot kreda/zid

Kellerwand, die, kletni zid

Klagemauer, die, Zid solza

Klostermauer, die, samostanski zid

Kniestock, der, Baukunst, Architektur kolenčni zid

kózji -a -e
1. kozji: -a dlaka, koža; bobki
brabonjci, prpe; -e mleko; -a steza
strmenit, uzan put
2. kozji parkeljci bot. orlovi nokti, Lonicera caprofolium; -a brada bot.
kozja brada, Tragopogon pratensis
3. ugnati koga v kozji rog pritijesniti (-tes-) koga uza zid; naučiti koga -ih molitvic
priprijetiti (-pret-) komu kad krivo radi; brati komu -e molitvice
čitati komu vakelu, bukvicu

Lärmschutzwand, die, protihrupni zid

limosinage [-mɔzinaž] masculin zid iz grobega kamenja

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

lutāmentum -ī, n (lŭtāre) ilovina = izdelek iz gline, glinovina, zid(ovje) iz ilovice: Ca.

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

mantelet [mǽntlit] samostalnik
kratek plašč, ogrinjalo, pelerina
vojska ščitnik pri topu; zaščitni zid

mantellata² f hidravl. zapažni zid (na rečnih bregovih)

Mauer, die, (-, -n) zid, stena; Sport živi zid; blinde Mauer slepa stena

Mauerwerk, das, zidovje, zid; aus Mauerwerk zidan

Menschenmauer, die, živi zid

mîr míra m, mn. míri (dalm. muro) dial. zid, zidina: Dubrovnik je opasan starodavnim mirom

moene -is, n (prim. skr. minóti utrjuje, gradi, lat. mūniō [stlat. moeniō], mūrus) mestni zid: Naev. ap. Fest.; nav. pl. moenia -ium, n zidovje, in sicer

1. mestno zidovje, mestno obzidje kot varovalo, obramba (murus je posamezen zid = zgradba iz kamenja, opek, ila idr.): Enn., Varr., Pl., Cu., totis moenibus circumiectā multitudine undique in murum lapides iaci coepti sunt C., dividimus muros et moenia pandimus urbis V., Piraeum moenibus circumdare N., se moenibus includere ali inclusos tenere L., diligentius urbem religione quam ipsis moenibus cingere Ci., scalas moenibus admovere T.; metaf.
a) obramba, zagrada, pregrada, (zunanji) zaščitni zid, branik, bran, nasip: inaedificata in muris ab exercitu nostro moenia videbantur C., Alpes moenia Italiae L.
b) pesn. stene, zunanji obseg: navis, caeli O., mundi, theatri Lucr.

2. sinekdoha
a) mestna poslopja, mesto, mestni (pre)deli: moenibus ipsis intra moenia nulla pernicies comparabitur Ci., moenia triplici circumdata muro V., Syracusarum moenia ac portus Ci.
b) posamezno poslopje, hiša, bivališče: Circaea moenia O., H., intra sua moenia O., Ditis magni sub moenia V. v palačo.

Opomba: Heterocl. gen. pl. moeniorum: Tert.

moeniānum -ī, n (moenia) zid: ligneum Vulg.