-
razgovòrljiv -a -o zgovoren; razgovòrljiōst ž zgovornost
-
redefreudig zgovoren
-
redegewandt okretnega jezika, zgovoren
-
redselig zgovoren, klepetav
-
retórico govorniški; zgovoren
-
rhetorical [ritɔ́rikəl] pridevnik
govorniški, retoričen; afektiran, zanosen, pompozen, frazerski, prazen, napihnjen; zgovoren
rhetorical question retorično vprašanje
-
rjèčit -a -o (ijek.), rèčit -a -o (ek.) zgovoren; rjèčitostōst ž (ijek.), rèčitōst ž (ek.) zgovornost
-
robusto agg.
1. robusten, krepek, močen; evfemistično debel
2. trden, čvrst
3. pren. pogumen; klen; zgovoren:
stile robusto krepek slog
4. pren. oster, živ, živahen, krepek:
ingegno robusto živahen um
-
sciōlto agg.
1. neprisliljen; zgovoren:
a briglia sciolta nezadržno, v diru
fare sciolto neprisiljeno vedenje
avere la lingua sciolta, essere di lingua sciolta biti zgovoren, odrezav
2. razvezan, nevezan, spuščen:
abito sciolto ohlapna obleka
versi sciolti nevezani stihi
-
sēmini-verbius 3 (sēmināre in verbum) „besede sejoč“ (prevod gr. σπερμολόγος) = rad govoreč, zgovoren: VULG.
-
speaking [spí:kiŋ]
1. samostalnik
govorjenje, govor, govorništvo
množina (redko) izreki (pomembnih osebnosti)
2. pridevnik
ki govori, govoreč; zgovoren, izrazit, osupljiv
speaking! (pri telefonu) pri aparatu!, govorim!
a speaking acquaintance bežno (negloboko) poznanstvo
the English speaking countries angleško govoreče dežele
frankly speaking odkrito povedano
legally speaking (gledano) s pravnega vidika
a speaking voice dober govorni glas
speaking likeness izredna (izrazita, osupljiva) podobnost, živ portret
public speaking govorniška umetnost
I am not on speaking term with him ne poznam ga toliko, da bi govoril z njim, figurativno z njim ne govorim, z njim sem skregan
-
sprechend figurativ zgovoren
-
talkative [tɔ́:kətiv] pridevnik (talkatively prislov)
zgovoren, klepetav, brbljav, jezikav
-
talky [tɔ́:ki] pridevnik
zgovoren, čenčav; plitev, površen
talky-talk pogovorno prazno govoričenje, brbljanje
-
tattlling [tǽtliŋ] pridevnik (tattllingly prislov)
brbljav, žlabudrav, zgovoren, opravljiv
-
verboso agg.
1. zgovoren, gostobeseden
2. blebetav, dolgovezen
-
verbōsus 3, adv. -ē (verbum) gostobeseden, mnogobeseden, zgovoren (starejše besedljiv, besedit, besedovit), obširen, dolgovezen, blebetav: Varr., Plin. idr., quod verbosis dicitur Cat., forum O. zgovorni, leges O., simulatio prudentiae Ci., epistula verbosior N., Ci. ep., verbosissimi loci Q., satis verbose Ci.
-
vielsagend, viel sagend zgovoren, značilen; pomenljiv
-
volúbil -ă (-i, -e) adj.
1. zgovoren, gostobeseden
2. živahen, gibek
3. bot. ovijalen
-
volubile [vɔlübil] adjectif, botanique ovijajoč se, ovijalen; zgovoren, gostobeseden, jezičen, klepetav, odrezav
plante féminin volubile ovijalka