Franja

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

Cerkev samostalnik
(organizacija) ▸ EgyházSopomenke: cerkev

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

contineō -ēre -tinuī -tentum (cum in tenēre)

I.

1. skupaj držati: regulas defigunt, quae lateres contineant C., fracturam manu c. Cels., sutura, si nimis rara est, non continet (sc. vulnus) Cels.; med. skupaj držati se = držati (intr.): membranas natura firmas fecit, ut continerentur Ci., agger altiore aquā (ob povodnji) contineri non posset C.; tako tudi act. (intr.): per hortum utroque commeatus continet Pl. se skupaj drži, je tesno zvezan.

2. skupaj držati = (s)hraniti: lacus (est) lacuna, ubi aqua contineri potest Varr., c. murenas in piscina Sen. ph.; pren.: privatā custodiā contineri Ci. (o spisih), Vestae custodiā contineri Ci., gens Aegyptiorum, quae plurimorum saeculorum … memoriam litteris continet Ci. hrani spomine.

3. occ.
a) množice skupaj držati, ne pustiti (puščati) jih narazen, zadrž(ev)ati jih; od tod tudi posameznike skupaj držati, ne pustiti (puščati) jih narazen. Z množinskimi obj.: maximos ferarum greges linea pennis distincta continet Ci., cum priores neque necessitate neque imperio continerentur C. Kje? naves … ibi C., milites in castris, intra castra, sub pellibus, manipulos apud signa, legiones uno loco C., ceteros in armis L., ventos carcere O. v ječi (skupaj) zaprte imeti; pogosto refl. in med. kje držati se, zadrževati se, muditi se, osta(ja)ti, tudi držati se česa: intra eas silvas hostes in occulto sese continebant C. so bili skriti, hostes se moenibus (za zidovjem) continuere O.; acies ad solis occasum continentur C. ostanejo na svojem mestu; pren.: quae vera audivi, taceo atque contineo optime Ter. dušim, c. Belgas in officio C. ali civitates in amicitia Hirt. ohraniti, obdrž(ev)ati, Hispanias in summa quiete Vell., suos silentio L., suas indignationes domi L. „doma držati“, skrivati, si sui iuris finibus matronas contineret pudor L., si … nec privata domus parietibus continere voces coniurationis tuae potest Ci.; tudi zase obdrž(ev)ati kaj: petimus ab Antonio, ut ea, quae continet …, explicet nobis Ci. kar zamolčuje, zatajuje; reliquos libros c. Ci. ep. ne izdati. S kolektivnim obj.: c. gregem voce Plin., exercitum castris C., quoad continuisset exercitum L., si Poenus (= Poeni) in angulo Alpium quietus se contineat L.; podobno: Caesar se (= suas copias) suo loco continuit C.; pren.: Galliam (= Gallos) in pace continere Hirt. Z edninskimi obj. (ob oslabljenem pomenu predloga) koga ali kaj kje držati, obdrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, muditi: Pl., frigidus agricolam si quando continet imber V. če … zadržuje doma, c. aegrum lucido ali obscuro loco Cels., aliquem domi atque intra privatos parietes Q., quia me recens adhuc luctus limine contineret Plin. iun.; digitum ibi continere, donec … Cels., aeger manus sub multa veste continere debet Cels., c. sub lingua salem Plin., semper manum intra pallium Q., brachium veste Q., manūs paenulis Suet., aquam calidam ore Cels., oleum in ore Plin.; pogosto refl. in med. kje držati se, zadrž(ev)ati se, muditi se, osta(ja)ti, tudi držati se česa: homo … pauper … ruri fere se continebat Ter., se consulto domi c. Ci., alter consul se domi continet L., contineri tecto ac parietibus Ci. ali intra suum limen L.; pren.: c. eum in ea exercitatione Ci., c. se in suis perennibus studiis Ci. osta(ja)ti pri …, se suarum rerum finibus Ci., se in secundo gradu Cu. zadovoljiti se z …, c. aliquem sub tutela sua Sen. ph. imeti koga v varstvu, biti mu varuh; medic.: c. aliquem ieiunio Cels., qua ratione aeger continendus sit Cels. kako je treba ravnati z bolnikom.
b) (ločene stvari) (z)vezati, (z)družiti, združevati, spojiti (spajati), skleniti (sklepati): trabes artē C. tesno zvezati, oppidum Cenabum pons fluminis Ligeris continebat C. je vezal most … z nasprotnim bregom; večinoma pass.: omnium legionum hiberna milibus passuum centum continebantur C. so bila v dolžini 100.000 korakov (= 150 km) med seboj v zvezi, pars oppidi, … mari disiuncta angusto, ponte … continetur Ci. del mesta, … veže most z mestom, si … omnes eius (mundi) partes … ipsae per se atque inter se continentur Ci. če so … (med seboj) v stiku, eadem magni refert primordia cum quibus contineantur Lucr.; pren.: omnes artes … quasi cognatione quadam inter se continentur Ci., qui eius hospitio contineretur N. je bil z njim v gostinski zvezi, ut non beneficiis mutuis, sed communi odio … contineri viderentur N.

4. pren. (kako stanje) vzdrž(ev)ati, ohraniti (ohranjati), kaj v moči (veljavi) obdrž(ev)ati, ohraniti (ohranjati): haec ipsa virtus amicitiam et gignit et continet Ci., nec enim ulla res vehementius rem publicam continet quam fides Ci., haec, quae vitam continent omnem Ci., c. Romanis militarem disciplinam L., hostium imminens metus disciplinam veterem continebat Fl.; v pass.: id hominum genus, a quo uno … res publica … continetur Ci., augenda vis et multā exercitatione continenda est Q.

II.

1. obdajati, oklepati, obsegati: mundus, qui omnia complexu suo coërcet et continet Ci., ut (caro mollis) intestina non satis contineat Cels.; occ.
a) (kraje) obdajati, obsegati, omejevati: reliquum spatium mons continet Ci., Oceanus ponto quā continet orbem Tib.; večinoma pass. contineri aliqua re obdan biti, obkrožen biti, omejen biti: Aetolia medio Graeciae gremio continetur Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continebatur C.; pren.: nec luctus muris urbis continebatur Cu. žalosti ni omejevalo zidovje = žalost je segala prek zidovja.
b) (sovražno, oviraje) obdajati, oklepati, koga v zaporu držati, zaprtega imeti: beluas immanes saeptis Ci., quam illum et honorate nec secure continet! Vell., c. catulos per diem catenis Col., aliquem vinculis Romae Suet., quos vincula continuerant, non castra Iust.; voj. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), zaje(ma)ti: hostes superatos, equitatum Pompeianum ad Dyrhachium, Pompeium quam angustissime C., contineri munitionibus C.; pren.: hos omnes flumina continebant C.
c) držati = v sebi imeti, v sebi nositi, vsebovati, obsegati: cum praegnans hunc ipsum Dionysum alvo contineret Ci. ali spes illa, quam in alvo continebat Ci. je nosila pod srcem, ut omnia, quae alantur …, contineant in se vim caloris Ci., gelum, quod humor continet in se Lucr., quattuor aeternus genitalia corpora (prvine) mundus continet O., si membranae eum (humorem) continuerunt Cels., linea, quae centum continet pedes Q. ki meri; v pass. biti, nahajati se v čem: calor, qui aquis continetur Ci., sagittarii media continebantur acie C. so stali sredi bojne vrste; pren. (act.) v sebi imeti, v sebi nositi, (o)hraniti v čem: odium in omnes bonos conceptum iam diu continere Ci., c. a deo immissum dolorem Ci., omnium rerum, quae ad dicendum pertinent, fontes animo ac memoriā c. Ci.

2. pren. v sebi imeti, vsebovati, obsegati: tales res, quales hic liber continet Ci., primus (liber) continet res gestas regum populi Romani N., liber secreta civilium sacrorum continens Val. Max., tabellae senatus consultum continentes Val. Max., quod tabulae continent Q., litterae tuae partim laeta, partim tristia continent Plin. iun., simplex causa est, quae absolutam in se continet unam quaestionem Ci.; z ACI: tertia epistula continebat esse tibi redditam orationem pro Clario Plin. iun.; z odvisnim vprašanjem: quando ipsos loqui deceat, quartus liber continet Q.; v pass. biti, nahajati se, zajet biti v čem, sestajati iz česa: prima institutio et quasi disciplina illo libro continetur Ci., is liber, quo acceptae et expensae summae continebantur Val. Max., nonus liber, quo missa ad Achillem legatio continetur Q., tabulae, quibus centum talenta dedisse Thebanos continebatur Q., litteris insidiae continebantur Ci., epistulae ei redduntur, quibus bellum Aegidis in Graecia … continebatur Iust., facinus, in quo omnia varia contineri mihi atque inesse videntur Ci., noctis longitudo stupris et flagitiis continebatur Ci. dolga noč je sestajala iz …; occ. biti bistvo (jedro, pogoj, podstat) česa, čemu, biti vsebina (obseg) pojmu, biti glavna stvar (glavna točka) česa, pri čem, biti v bistveni zvezi s čim: quod rem continet ali quae rem continent Ci. tisto, za kar gre, bistveno, bistvo, totam causam, iudices, explicemus …; ita facillime, quae res totum iudicium contineat, … intellegetis Ci., quod hunc locum continet, de quo agimus Ci., videamus de summo bono, quod continet philosophiam Ci. ki je glavna točka filozofije, haec, quae vitam continent omnem Ci. kar bistveno zadeva življenje, kar je bistven pogoj za življenje, quae maxime rem continerent, erant L. glavne točke so bile; v pass. contineri (in) aliqua re bistveno stati v (na) čem, sestajati iz česa, opirati se na kaj: quo more eorum gravissima caerimonia continetur C., non enim venis et nervis et ossibus continetur (dii) Ci., vita corpore et spiritu continetur Ci., quasi terreno quae corpore contineantur Lucr., status rei publicae maxime iudicatis rebus continetur Ci., dolus malus in simulatione continetur Ci., artes, quae coniecturā continentur Ci., artis pars magna continetur imitatione Q., exemplis continetur Aesopi genus Ph. Romanum foedus, quo nostra omnia continentur L.; (o osebah) bistveno udeleževati se, (u)deležen biti česa: qui viri hoc sermone continentur Ci.

III.

1. trdno držati, obdrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati): caput Pl., Cels., dextram obambulantis Suet., colem masculi sinistrā manu (namreč pri rezanju) Cels., aliquem (namreč pri operaciji) Cels., Auct. b. Afr., Cu. in od tod se continendum praebere Cu. dati se držati; naves minus commode copulis continebantur C., aquam operibus c. C. zaustaviti, c. deprensum hostem O., ora frenis spumantibus Ph., artis frenis equos Sen. tr., expeditius manus rapiunt quam continent Cu., difficile est continere, quod capere non possis Cu., c. animam in dicendo C. ali c. spiritum Cels., Plin. sapo zadrževati, spiritum rigor continuerat Cu. sapo je bila zaprla, c. lacrimas Pl., Aur., risum Ci., vocem ali linguam Ci. jezik za zobmi držati, jezik brzdati, petulans non linguam, non manum continet Sen. ph., unde manum iuventus metu deorum continuit? H., c. gradum V., non c. bilem Sen. rh.; medic. trdno držati: (fascia) impositum medicamentum contineat Cels., ferulae circumpositae ossa in sede sua continent Cels., nisi utrimque recti valentesque nervi collum contineant Cels.

2. (sprejeto) pri (v) sebi držati, obdrž(ev)ati, (o)hraniti: alvus arcet et continet, quod recipit Ci., alvus alias cibos non transmittit, alias non continet Plin., onerati mero non continent cibum vino redundante Sen. ph.; abs.: stomachus non continet ali parum continet Cels.; v pass.: si cibus non continetur ali non contineri potest (sc. alvo) Cels., quia, quod infusum est (= dristlja), alvo continetur Cels.; (o spominu): velox mihi memoria erat ad continenda, quae acceperam Sen. rh., nec disci audiendo possunt omnia nec memoriā contineri Lact.; (o drugih stvareh): mollis lana, quae humorem intus contineat Cels., lapides rotundi, qui et contineant humorem et transmittant Plin., arida continent odorem diutius Plin.

3. pren.
a) na uzdi imeti, uzdati, brzdati, (u)krotiti, strahovati, zadrž(ev)ati, vladati: neque enim potest exercitum is continere imperator, qui se ipse non continet Ci., huius adventus Mithridatem continuit Ci. je zadržal, c. omnem regionem C., reliquos Macedonas, nauticos in navibus L., severitas imperii eos continuit L., metum continuisse ad eam diem Hispanorum animos L., formido mortales continet omnes Lucr. S čim? z abl. instrumenti: si Belgae, … Aedui, … exercitibus continerentur C., c. Asiam modico exercitu Cu., proprio bello Tiburtes, Etruscos non tam armis quam iudiciorum terrore L., aequitate animi plebem C. z zadovoljstvom v redu (ob)držati, fide populares Cu. z zvestobo v pokorščini držati = v zvestobi vzdrž(ev)ati, quae pauca (oppida) magis metu quam fide continebantur L., c. dolorem, gaudium L. zadrž(ev)ati; za predhodno nikalnico s quin: qui (Bituriges) unius legionis hibernis contineri non potuerint, quin bellum pararent Hirt. se niso mogli (dali) zadržati, da ne bi …; occ. (strasti) (u)brzdati, (u)krotiti, pomiriti (pomirjati): omnes cupiditates Ci. ep., appetitiones ali appetitūs animi Ci., insolentiam suam modeste Ci., ut metu contineatur audacia Ci., quosdam continet metus Q., in Scaevola c. dicta Ci.; refl. se continere in med. contineri vzdrž(ev)ati se, mero si da(ja)ti: vix me contineo, quin involem in capillum Ter., continere se in aliqua libidine Ci., iam se male continet amens O., non continentes (sc. se), quin protinus adicerent Vell., contineri, quin complectar, non queo Pl.; v stiku abs.: equidem cupio (sc. reducere) et vix contineor (sc. quin reducam) Ter.
b) (z označenim izhodiščem) zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati) koga od česa, (u)braniti komu kaj, ovreti (ovirati) komu kaj, koga pri čem: omni ope milites ab seditione L., suos a proelio C., temeritatem ab omni lapsu Ci., animum a consueta lubidine S.; refl. se continere vzdrž(ev)ati se česa ali da ne (bi) …: qui de omnibus rebus contineat se ab adsentiendo Ci., a praesenti supplicio tuo continuit populus Romanus se et repressit Ci.; s finalnim stavkom: ut contineat milites, ne studio pugnandi longius progrediantur C., ut vix ab amicis, quominus occideret eum, contineretur Cu.; za predhodno (včasih retorično) nikalnico s quin: nec contineri Macedones poterant, quin cursu quoque ad hostem contenderent Cu., male me, quin vera faterer, continui O. — Od tod

A.

I. adj. pt. pr. continēns -entis, adv. continenter

1. „skupaj držeč“, pren. (o značaju) vzdržen, vzdržljiv, zmeren, v oblasti se držeč: puer Ci., Epaminondas erat continens, clemens N., non intemperanter concupiscere continentis debet duci N. se mora imeti v oblasti, ne continentior in vita hominum quam in pecunia fuisse videatur C., moderatissimi homines et continentissimi Ci., in ceteris partibus vitae continentissimum fuisse (Augustum) constat Suet., parce, continenter, severe, sobrie vivere Ci., continentissime vivere Aug.

2. „skupaj se držeč“, od tod
a) α) (krajevno) držeč se, dotikajoč se česa, meječ, stikajoč se, neposredno zvezan s čim; abs.: continentia tecta L. stikajoče se; večinoma z dat.: aër est continens mari Ci., qui fundus fundo eius antiquo continens esset Ci., continens ripae collis C.; redk. s cum: Cappadociae pars ea, quae cum Cilicia continens est Ci. ep. Kot subst. neutr. pl.: continentia usque Atho montem Plin. mejne pokrajine, continentia urbis Icti. predmestja. β) (časovno) neposredno sledeč za čim, naslednji: continentes his funeribus dies Ci., continentibus diebus C. γ) pren. o abstr.: motus sensui iunctus et continens Ci. neposredno in trdno zvezan s …, timori perpetuo ipsum malum continens fuit L. za … strahom je nastopilo.
b) (v sebi) zvezan, vezen α) (krajevno) nepretrgan, zdržema tekoč, zdržen, zaporeden: agmen migrantium, grex elephantorum, iugum, ruinae L., silvae, silvae ac paludes C., flamma Hirt. razsežen, aedificia Icti., ripa H. ali litus L. celinska obala, Gallia C. galska celina, c. terra Ci. fr., N. celina, kopno, kontinent. Pogosto kot subst. continēns -entis, abl. večinoma -ī, redk. -e (sc. terra), f celina, kopno, kontinent: c. proxima Plin., continentis regio L., a continenti L., in continentem legatos mittere C., quem in continenti reliquerat C., Labieno in continente relicto C., ex continenti traicere (sc. in insulam) Cu. Kot adv. v nepretrgani vrsti, nepretrgoma: continenter quod sedetis insulsi Cat., montes continenter … expositi Mel. β) (časovno) nepretrgan, neprekinjen, neprenehen, neprestan, trajajoč, zdržen: continens spiritus Ci., e continenti genere Ci. v nepretrganem zaporedju rodov, totius diei continens labor C., continenti impetu Ci. ali continenti cursu L. v enem zaletu, nezadržno, c. bella C., continens die ac nocte proelium, c. imber, c. itinera L., c. somnus, continentes febres sine intermissione Cels., biduo continenti Suet.; kot adv.: continenter ferri Ci., totā nocte c. ire C., cum iam amplius horis sex c. pugnaretur C., uno spiritu c. multa dicere Corn., in Albano monte biduum c. lapidibus pluit L.; kot subst. neutr.: ex continenti ali in continenti Icti. nemudoma, takoj. γ) pren., poseb. o abstr.: continentia tua scripta Ci. ep. tvoja skladna glavna zgodovinska dela, continentem orationem audire malo Ci. nepretrgan, neprekinjen, c. memoria L. skladna (pragmatična) zgodovina, continens imperium usque ad nos habebitis L. nepretrgano vladarstvo. —

II. subst. pt. pr. continēns -entis, n (ret.) oporišče, glavna točka, glavna stvar v zagovoru, bistvo: causa quoque et iudicatio et continens est in omni genere causarum Q. (III, 6, 104; cfr. Q. III, 11, 9); v pl.: continentia causarum Ci., ea continentia vocentur, quasi firmamenta (opirališča) defensionis Ci.

B. adj. pt. pf. contentus 3, adv. -ē, le pren. v svojih željah omejen = zadovoljujoč se s tistim, kar kdo ima, zadovoljen, contentum esse tudi zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim; z abl.: Pl., Ter., Sen. rh., Plin. iun. idr., suo contentus Enn. fr., eā condicione contentus est Ci., contentum esse parvo ali suis rebus Ci., domo eādem fuit contentus, qua Eurysthenes fuerat usus N., eo utrique quod statuit (Caesar) contenti fuerunt C., decies centena dedisses huic parco parvo contento H., ut nemo … illā (sorte) contentus vivat H., contentus eo, quod mi ipse parasset H., solā contenta Dianā V. zadovoljna z lovom samim, quae tua nequitia est, non his contenta fuisset O.; poleg abl. še s kakim drugim določilom: hoc fore contentam multos iurabit in annos O., virtutem ad beate vivendum se ipsā contentam esse Ci., quibus ego a tali viro (pri možu tolikšnega ugleda) contentus eram Ci. ep.; redk. z abl. gerundivi ali gerundii: nec iam possidendis agris publicis contentos esse L., ut contentus sim referendo paucarum morem regionum Macr.; v pozni lat. z gen.: contentus victoriae Tert., ut contentus esset partis dimidiae dotis Dig.; s kavzalnim stavkom: Vop., non fuit eo contentus, quod ei praeter spem acciderat, ut illam … terram umquam attingeret Ci., rex … contentus, quod per hostem moram fieri (ali tudi fuisse) pugnae scirent L.; z ne ali ut: ne intersimus armis, contentum ait se esse L., contentus hoc erat, ut manus iactaret Suet.; s kondicionalnim stavkom: neque eo potest esse contentus (populus Romanus), si condemnatus sit is, qui adesse noluerit Ci., eo ipso non contenti, si pro tribunis illos haberetis L.; pesn. in poklas. z inf.: tu face nescio quos esto contentus amores instigare (dobi se tudi indagare in inritare) tuā O., contenta est oculis hominum mea forma probari O., iam fugere contentus, contentus non lacessi, contentus iussisse, barbari hostem depulisse contenti Cu., hoc quoque notare contentus sum Q., Roma minanti impar Fidenae contentaque crescere asylo Sil., nec tantum … me fatigare contenta Ap.; poklas. tudi z ACI: Sen. ph., quod … enthymema tantum intenta intellegi contentum sit Q., non contenti … vires sibi duplicatas (esse) Iust.; abs.: Q., Plin. iun., Vop., dii deaeque contentiores mage erunt Pl. bolj z malim zadovoljni, cum … ipsum audires sine comparatione, non modo contentus esses, sed … Ci.; kot adv.: aliquem arte contenteque habere Pl. koga na tesnem in na uzdi imeti.

čebelarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ méhészet

čevljarstvo samostalnik
1. (dejavnost) ▸ cipőkészítés, cipészet, lábbelikészítésV družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. ▸ Hét gyermek volt a családban, akiket az apjuk cipőkészítésből tartott el.
Povezane iztočnice: ortopedsko čevljarstvo, modno čevljarstvo

2. (trgovina ali podjetje) ▸ cipészet
Srečevala sem Lilo, ki je hitela v čevljarstvo, da je odprla, pometla, pomila in pospravila lokal. ▸ Találkoztam Lilával, aki a cipészetbe sietett, hogy kinyissa, felsöpörje, felmossa és kitakarítsa az üzletet.
Sopomenke: čevljar

človeštv|o [é] srednji spol (-a …) die Menschheit
blagor človeštva das Menschenwohl
razvoj človeštva die Menschheitsentwicklung
zgodovina človeštva die Menschheitsgeschichte

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dávek (državni) tax; (mestni, občinski) rate

zvezni dávek federal levy; ZDA tax; (carinski, blagovni) duty; (prispevek, dajatev) contribution; zgodovina impost; levy
dávek na tax on, duty on
dávku podvržen, navezan taxable, ratable, assessable, liable to tax, excisable; subject to taxation, liable to pay taxes
oproščen dávka exempt from tax, tax-exempt, taxfree, duty-free
dodaten dávek additional tax, supplementary tax
dávek na dohodek income tax
dávek na dediščino legacy duty, succession duty, estate duty, death duty, pl -ies
dávek na sol salt duty, salt tax
dávek na tobak tobacco tax, duty on tobacco
luksusni dávek luxury tax
direkten, indirekten direct, indirect tax
nabavni dávek purchase tax
obrtni dávek trade tax, ZDA business tax
prometni dávek sales tax, purchase tax
pasji dávek dog tax
katastrski, zemljiški dávek land tax, tax on land, ground rent
patentni dávek patent tax
samski dávek bachelor tax
veselični, zabaviščni dávek entertainment tax, amusement tax, ZDA admission tax
vojni dávek war tax; contribution
zapuščinski dávek death duty, pl -ies
pobiralec dávkov tax collector, taxman
pobiranje dávkov tax collection, levying of taxes
naložiti dávke to impose taxes, to tax; to establish duties
pobirati dávke to exact taxes, to collect taxes, to levy taxes, to tax
znižati dávek to cut a tax
naložiti težak dávek to impose a heavy tax ali tax burden
utajiti dávke to evade taxes
plačati svoje dávke to pay one's taxes (ali rates)
plačati svoj krvni dávek to pay one's blood-tax (the duty of fighting for one's country)

dávek impôt moški spol , contribution ženski spol , taxe ženski spol , droit moški spol

direktni (indirektni) davek impôt direct (indirect), contribution directe (indirecte)
pobirati davek lever (percevoir) un impôt
blagavni prometni davek impôt moški spol sur le chiffre de ventes
občinski davek impôt communal
prometni, poslovni davek taxe sur le chiffre d'affaires
davek na dohodek, dohodninski davek taxe ženski spol sur le(s) revenu(s)
davek na dobiček impôt sur les bénéfices
davek na plače in mezde impôt sur les traitements et salaires
zemljiški davek impôt foncier, contribution foncière, taxe sur la valeur foncière
krvni davek impôt moški spol du sang
pasji davek impôt moški spol sur les chiens
samski davek impôt sur les célibataires
solni davek impôt sur le sel, (zgodovina) gabelle ženski spol
veselični davek taxe ženski spol sur les spectacles et divertissements
vojni davek impôt moški spol de guerre

delávnica workroom; workshop; shop; (hala) workshop hall

prisilna delávnica (poboljševalnica) zgodovina bridewell

družinska anamneza stalna zveza
medicina (zdravstvena zgodovina sorodnikov) ▸ családi kórtörténet, családi anamnézis
Seveda vam redne preventivne preglede priporočamo tudi, če je vaša družinska anamneza rakavih obolenj negativna. ▸ Természetesen akkor is javasoljuk a rendszeres szűrővizsgálatokat, ha a családi kórtörténet negatív a rákos megbetegedéseket tekintve.

duhovn|i¹ (-a, -o) duha: geistig, Geistes- (drža die Geisteshaltung, kultura die Geisteskultur, revščina die Geistesarmut, svežina die Geistesfrische, usmeritev die Geistesrichtung, veličina die Geistesgröße, zgodovina die Geistesgeschichte, življenje das Geistesleben)
duhovna sorodnost die Geistesverwandtschaft, die Wahlverwandtschaft
duhovne vrednote množina geistige Werte množina
duhovno oko das Auge des Geistes

événementiel, le [-mɑ̃sjɛl] adjectif

histoire féminin événementielle zgodovina, ki opisuje le dogodke

Evropa samostalnik
1. (celina) ▸ EurópaPovezane iztočnice: Jugovzhodna Evropa, Južna Evropa, Severna Evropa, Srednja Evropa, Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa

2. v političnem kontekstu (Evropska unija) ▸ EurópaSredstva, ki jih bo Evropa namenila širitvenemu procesu, niso majhna. ▸ Nem csekélyek azok az eszközök, amelyeket Európa a bővítési folyamatra szán.

3. v športnem kontekstu (evropsko tekmovanje) ▸ Európa [Euroliga]Vse štiri ekipe so si že zagotovile igranje v Evropi, kar je želja vseh rokometnih prvoligašev. ▸ Mind a négy csapat biztosította magának a részvételt az európai játékokon, ami minden első ligában játszó kézilabdázó vágya.

4. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ Európé
Evropa je Zevsu rodila tri sinove. ▸ Európé három fiút szült Zeusznak.

5. astronomija (naravni satelit) ▸ Europa
Jupiter ima prek 60 lun, štiri največje so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. ▸ A Jupiternek több mint 60 holdja van, a négy legnagyobb az Io, az Europa, a Ganymedes és a Callisto.

evropski pridevnik
1. (o celini) ▸ európaiPovezane iztočnice: Evropska vesoljska agencija

2. (o Evropski uniji) ▸ európaiPovezane iztočnice: Evropska centralna banka, Evropska komisija, Evropska skupnost, Evropska unija, Evropski parlament, Evropski socialni sklad, Evropski ekonomsko-socialni odbor

fama -ae, f (prim. gr. φήμη, dor. φᾱ́μα govorica, lat. fārī, fābula)

1. glas, govorica, ustno -, zgodovinsko izročilo: Pl., Ter., Sis. ap. Non., Cu., Sen. ph., Lucan., Plin., Q., Mart., Veg. idr. si quid audistis communi fama de armis Ci., Daedalus, ut fama est, fugit Minoia regna V., te famā praenovimus O. slišali smo praviti o tebi. Z raznimi glag. premikanja: cum tristis a Mutina fama manaret Ci., fama volat V., Val. Fl., Iust., Flor., Arn., f. volitat Amm. S subjektnim gen.: semper illius gravitatem omnium mortalium fama celebrabit Ci.; z objektnim gen.: quo non illius diei fama pervaserit? Ci., f. exercitūs C. o vojski, nostrae severitatis Ci., periculi C., rerum T. zgodovina, mali O., novi fontis O. o novem studencu. S praep.: f. de illo peragravit Ci., cum haec fama de nostrorum avaritia percrebuerit Ci., f. de victoria Caesaris ad Labienum perfertur C. Objektni pojem, izražen z ACI: Pl., Plin., Val. Fl., Iust. idr. fama tota urbe percrebuit expugnari deos patrios Ci.; pogosto z glag. esse: fama est suas illi dixisse sorores O. govorica gre (je, se širi), fama est Hannibalem iure iurando adactum esse L., fama tenet L., f. obtinet S. se drži, je, kroži, se širi.

2. pooseb. kot boginja: Fama -ae, f Fama, Govorica: O., Cat., Val. Fl., Stat., extemplo Libyae magnas it Fama per urbes, Fama, malum, quo non aliud velocius ullum V. (pesnik jo upodablja kot hčer Zemlje (Terra) in sestro Titanov).

3. javno mnenje, glas ljudstva, ljudski glas: Pl., Cu., Val. Fl. idr. contra opinionem militum famamque omnium proelium defugere C., ut famam opinionemque hominum teneret C., f. popularis Ci. ljudska naklonjenost, non timuit mulier amens famam omnium Ci., gentis suae famam perhorrescunt Ci., famam fovemus inanem V.

4. sloves, glas, ime: qui bonam famam bonorum expetunt Ci. dober glas pri dobrih ljudeh, amantes obliti famae melioris V., f. pudica Pr. neoporečen glas, mala f. S.; v nenavadnem pl.: S. ap. Sen. ph. Z objektnim gen.: f. sapientiae, bene loquendi Ci., summae nobis crudelitatis fama subeunda est Ci., famam inconstantiae non pertimescere Ci.; occ.
a) (redko) slab glas, slabo ime, obiranje, obrekovanje, ogovarjanje, opravljanje: Ter., T., Plin. iun., me eadem quae ceteros fama atque invidia vexabat S., et famam exstingui veterum sit posse malorum V., nec famā movetur V. (preteče) obrekovanje ga ne straši, famam patieris inultae V.
b) dobro ime, dober glas, sloves: fama innocentis (sororis) ab amicis paternis defenditur Ci., cui tu famam tuam commendare solebas Ci., si de fama Scauri detraxerit Ci., ut ab huius fama inimicorum impetūs depellere possim Ci., famae consulere Ci. ali servire N., eius fama agitur N. gre za njegovo dobro ime, njegovo dobro ime je na kocki, — visi na nitki, — je na tehtnici, cum tuae, tum suae famae pepercit Ci., imperii nostri famam tuis probris flagitiisque violasti Ci., famam maculari dehonestarique L., famam alicuius lacerare L., T., famam suam laedere Plin. iun.; o ženskah: ženska čast, neoporečno (dobro) ime: famam sororis defendere Ci. famae parcere S., T. ohraniti si dobro ime (čast), cognita f. Pr.
c) slava, sloves: hac tanta celebritate famae erat iam absentibus notus Ci., aeternam (litoribus nostris) moriens famam, Caieta, dedisti V., (Euadne) Argivae fama pudicitiae Pr. čast, ponos, posteritas famaque Cu. slava pri potomcih.

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.