Franja

Zadetki iskanja

  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nótranjost, notránjščina intérieur moški spol, figurativno for intérieur, dedans moški spol , sein moški spol

    v notranjosti dežele à l'intérieur du pays
    v notranjosti zemlje à l'intérieur (ali au sein, au centre) de la terre
    v moji notranjščini dans mon for intérieur, au-dedans de moi
  • obala samostalnik
    (pas zemlje ob vodi) ▸ part, tengerpart
    jadranska obala ▸ adriai tengerpart
    slovenska obala ▸ szlovén tengerpart
    križarjenje ob obali ▸ part menti hajózás
    letovišče ob obali ▸ part menti nyaralóhely
    zaliv ob obali ▸ part menti öböl
    plovba ob obali ▸ part menti hajózás
    naplaviti na obalo ▸ partra kisodor
    nasesti na obali ▸ parton megfeneklik
    Poškodovana ladja je nasedla na obali in tam uničena dočakala konec vojne. ▸ A sérült hajó megfeneklett a parton, és tönkrement állapotban várt ott, amíg a háború véget ért.
    morska obala ▸ tengerpart
    skalnata obala ▸ sziklás part
    obala jezera ▸ tópart
    priplavati do obale ▸ partra kiúszik
    Na srečo sta priplavala do obale, kjer so jima pomagali občani, ki so videli nesrečo. ▸ Szerencsére kiúsztak a partra, ahol a baleset szemtanúi segítettek nekik.
    izkrcati se na obali ▸ partra száll
    obala ob Sredozemskem morju ▸ Földközi-tenger partja
    vzhodna obala Švedske ▸ Svédország keleti partja
    južna obala ▸ déli part
    severovzhodna obala ▸ északkeleti part
    obala Afrike ▸ Afrika partja
  • obdelav|a2 ženski spol (-e …) zemlje: die Kultur, die Bestellung, die Bewirtschaftung
    obvezen način obdelave zemlje der Flurzwang
  • obdeláva (-e) f

    1. agr. coltivazione; coltura:
    obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

    2. lavorazione; trattamento:
    obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

    3. elaborazione; trattamento:
    strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
    obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
    inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

    4. teh. trattamento:
    mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    groba obdelava sgrossamento
    inform. obdelava besedil word processing
    teh. obdelava na stružnici tornitura
    možnost obdelave plasmabilità
  • obdelovalec worker

    obdelovalec polja, zemlje farm worker, farmhand, farm labourer
  • obdelovalna zemlja ženski spol agronomija in vrtnarstvo der Ackerboden, das Ackerland
    pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens)
  • obdelovanj|e2 srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo zemlje: die Bestellung, Bebauung, Bewirtschaftung, die Kultur
    motično obdelovanje der Hackbau
    obdelovanje njive za setev: die Ackerbestellung
    obdelovanje zemlje die Bodenkultur, Bodenbearbeitung
  • objadranj|e srednji spol (-a …) die Umsegelung (zemlje Erdumseglung)
  • objádranje (-a) n navt. circumnavigazione, periplo:
    objadranje zemlje circumnavigazione della terra
  • obkroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Umkreisung, Umrundung
    obkroženje zemlje die Erdumkreisung, astronomija der Erdumlauf
    astronomija čas obkroženja die Umlaufzeit
  • obličj|e srednji spol (-a …) das Antlitz (obličje Božje Gottes Antlitz), das Angesicht
    izginiti z obličja zemlje vom Erdboden verschwinden
  • obseg [è] moški spol (-a …)

    1. matematika geometrija: der Umfang (kroga Kreisumfang); der Umfang, šiviljsko, krojaško: die Weite, -umfang, -weite (glasu Stimmumfang, glave Kopfumfang, bokov Hüftweite, pasu Taillenweite, prsi Brustumfang, Brustweite, trebuha Bauchumfang, vratu Halsweite, geografija zemlje Erdumfang, zvokov Tonumfang)

    2. dohodkov, davkov: das Aufkommen (dejanski Ist-Aufkommen, hranilnih vlog Sparaufkommen, prometa Verkehrsaufkommen); der Stand, Bestand ( vojskamirnodobski oboroženih sil Friedensbestand, Friedensstand); das Ausmaß, das Volumen, der Umfang (proizvodnje Produktionsvolumen); der Bereich (številski Zahlbereich)
    obseg naročil die Auftragslage

    3. matematika algebrska struktura: der Körper
    razširitev obsega matematika der Erweiterungskörper
    |
    po obsegu umfangsmäßig
  • odbit (-a, -o) abgewiesen, abgewehrt, abgewendet
    odbita krogla vojska der Querschläger
    od Zemlje odbita svetloba astronomija das Erdlicht
  • oddaljen (-a, -o) entfernt (od von), fern (von), -fern (od zemlje erdfern, industrije industriefern); (odročen) kraj, lokacija: entlegen, abgelegen
    geografija oddaljeni potres das Fernbeben
  • osŕčje cardiac region

    osŕčje zemlje the bowels of the earth
  • par|a1 ženski spol (-e …) der Dampf, (izhlapnina) der Dunst
    para v pramenih Dampfschwaden množina
    -dampf (mokra [Naßdampf] Nassdampf, nasičena Sattdampf, odpadna Abdampf, pregreta Kochdampf, Heißdampf, suha Trockendampf, vodna Wasserdampf, žveplena Schwefeldampf)
    … pare Dampf-
    (dovod/odvod die Dampfleitung, oblak die Dampfwolke, razvijalec der Dampferzeuger, sušilnik der Dampftrockner)
    poln pare dampfig
    oddajati paro dampfen
    pod paro unter Dampf
    figurativno biti pod paro einen weghaben, einen sitzen haben
    delati s polno paro auf Hochtouren laufen/sein
    tehnika s paro mit Dampfkraft
    s polno paro mit Volldampf (tudi figurativno), delati: mit Hochdruck
    tehnika obdelava s paro die Dampfbehandlung
    ogrevan s paro dampfgeheizt
    agronomija in vrtnarstvo razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
    medicina zdravljenje s paro die Dampfbehandlung, die Dampfkur
  • péd empan moški spol , palme ženski spol ; pouce moški spol

    ne odstopiti niti pedi zemlje ne pas céder un (seul) pouce de terrain (ali de terre)
  • péd (-í) f

    1. palmo, spanna

    2. pren. (zelo majhna količina) palmo; oncia:
    obdelati vsako ped zemlje lavorare ogni palmo di terra
    ne premakniti se niti za ped non muoversi di un palmo, non cedere di un'oncia
    ne videti niti za ped non vederci neanche a un palmo di naso
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte