Franja

Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)

1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.

2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst.

senzacionalizem samostalnik
(vzbujanje vznemirjenja javnosti) ▸ szenzációhajhászásNekateri so menili, da gre pri razkrivanju tedaj še "strogo zaupnih" plač predvsem za zeleno zavist, pri medijih pa za ceneni senzacionalizem. ▸ Egyesek úgy vélték, hogy az akkor még „szigorúan titkos” bérek nyilvánosságra hozatalánál elsősorban sárga irigységről van szó, a média részéről pedig olcsó szenzációhajhászásról.
Senzacionalizem se je tako razmahnil, da lahko običajno dekle iz soseske, ki si s kolagenom napolni ustnice, pride na naslovnico revije. ▸ A szenzációhajhászás olyan méreteket öltött, hogy egy egyszerű lány a szomszédból, aki kollagénnel töltette fel az ajkát, magazincímlapra kerülhet.

sesti [é] (sedem) sich setzen (k mizi an den Tisch, k obedu zum Tisch, k delu an die Arbeit, za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen), Platz nehmen, sich niedersetzen
ne sesti (ostati na nogah) [stehenbleiben] stehen bleiben
tehnika sich einfügen, eno v drugo: sich verzahnen
sesti na konja ein Pferd besteigen
figurativno sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
sesti v pripravljeno gnezdo/na toplo sich ins warme Nest setzen

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

stekleníca (glass) bottle; (ploska) flask

v steklenícah bottled
brušena stekleníca decanter
manjša stekleníca (1/4 l) half-pint bottle
leydenska stekleníca Leyden jar
polnjenje stekleníc bottling
pralec stekleníc bottle washer
zeleno steklo za stekleníce bottle glass
ščetka za stekleníce bottle brush
vrat stekleníce bottleneck
stroj za polnjenje stekleníc bottling machine
stojalo za sušenje stekleníc, odcejalnik bottle rack
pivo v steklenícah bottled beer
vino v steklenícah (buteljkah) bottled wine
dati v stekleníco, spraviti v stekleníco, polniti stekleníce to bottle
odpreti stekleníco vina to crack a bottle

stêklo (-a) n vetro:
obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
češko steklo vetro di Boemia
jensko steklo cristallo, vetro di Jena
laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
matirano steklo vetro smerigliato
navadno steklo vetro comune
okensko steklo vetro da, per finestre
optično steklo vetro ottico, vetri ottici
ornamentalno steklo vetri artistici
avt. vetrobransko steklo parabrezza
pleksi steklo plexiglas
plosko (ravno)
steklo vetro piano
svinčevo steklo vetro al piombo
rusko steklo (muskovit) muscovita
topno steklo vetro solubile
varnostno steklo vetro di sicurezza
votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
zeleno steklo vetro da bottiglia
žično steklo vetro armato, retinato

stô stòla m
1. miza: sto za izvlačenje; crtaći sto risalna miza; operacioni sto; operacijska miza: pisaći sto pisalna miza; krojački sto; biljarski sto; dućanski sto; sto za serviranje, za cvijeće, za glačanje rublja; iznijeti jelo na sto postaviti jed na mizo; donositi odluke za zelenim stolom sprejemati odločitve za zeleno mizo; sjedjeti, sjediti za stolom; raspravljati za okruglim stolom; sto je postavljen miza je pogrnjena; pasti pod sto; svaliti koga pod sto spraviti koga pod mizo; razdvojiti, razstaviti se od stola i kreveta ločiti se od mize in postelje
2. sodišče: banski sto zgod. visoko sodišče na Hrvaškem, ki mu je predsedoval ban; Stol sedmorice zgod. najvišje kasacijsko sodišče v Jugoslaviji

suited [sjú:tid] pridevnik
primeren, prikladen, zadovoljiv; zadovoljen; (v sestavljenkah) oblečen

I am suited zadovoljen sem; imam, kar sem želel
green-suited zeleno oblečen
sober-suited preprosto oblečen

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

uho⁶ srednji spol
živalstvo, zoologija morsko uho das Seeohr (bradavičasto Großes, črno Schwarzes, rdeče Rotes, zeleno Grünes Seeohr)
Petrovo uho das Seeohr

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

véja branche ženski spol , rameau moški spol

glavna veja maîtresse branche
stranska veja branche latérale
glavna (stranska) veja rodu ligne principale (collatérale)
cepiti se na veje se ramifier
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir, ne pas faire fortune

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

vêja branch; bough; (podružnica) branch (of a business, of a company), branch business, branch company, sister company

priti na zeleno vêjo (figurativno) to begin to thrive, to begin to prosper

vêja (tanka) rama f ; ramo m (tudi fig) ; (v lesu, deski) nudo m

glavna (stranska) veja rodu línea f principal (colateral)
cepiti se na veje ramificarse
ne priti na zeleno vejo (fig) no tener éxito, no prosperar; no llegar a ser algo (en la vida), fam no hacer carrera

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

verde moški spol zelenina, zelena barva; zelena krma; zelenje, listje

verde de aceituna olivno zelena barva
verde esmeralda smaragdno zelena barva
en verde surov, nestrojen
consumo en verde poraba kot sadje (npr. grozdja)
pintar de verde zeleno pobarvati

Verhandlungstisch, der, am Verhandlungstisch za zeleno mizo; sich an den Verhandlungstisch setzen sesti za zeleno mizo; an den Verhandlungstisch zurückkehren vrniti se za pogajalsko mizo