Franja

kriegen dobiti; in, aus, zusammen usw.: spraviti (v, iz, skupaj); zu essen, zu trinken kriegen dobiti jesti, piti; zu fassen/packen kriegen dobiti v roke, dobiti v pest; zu hören kriegen slišati; geschenkt kriegen dobiti v dar; zu tun kriegen mit imeti opravka z, imeti opraviti z; es mit der Angst zu tun kriegen preplašiti se, hudo se zbati; satt kriegen nasititi; frei kriegen osvoboditi; gesund kriegen ozdraviti; sauber kriegen očistiti; sich kriegen poročiti se; sich in die Haare kriegen skočiti si v lase; zu etwas kriegen pripraviti do; etwas über sich kriegen pripraviti se do tega, da; etwas nicht über sich kriegen ne zmoči (česa); Hunger kriegen postati lačen; eine Krankheit kriegen zboleti; ein Kind kriegen dobiti/roditi otroka; Junge kriegen imeti/dobiti mlade, povreči

kuga samostalnik
1. (bolezen) ▸ pestisBakterija, ki povzroča kugo, je nevarna ljudem in živalim, prenaša se z glodalci in njihovimi bolhami. ▸ A pestist okozó baktérium az emberekre és az állatokra veszélyes, rágcsálókkal és bolháik útján terjed.
Povezane iztočnice: prašičja kuga, živinska kuga

2. lahko izraža negativen odnos (nekaj neprijetnega) ▸ pestis, rémségV sveto vojno proti teroristični kugi so se vključile številne države. ▸ A terrorizmus rémsége elleni szent háborúhoz számos ország csatlakozott.
Doping je postal novodobna kuga, razširjena in smrtonosna bolezen športa. ▸ A dopping lett az újkori pestis, a sport széles körben elterjedt és halálos betegsége.

lȅpra ž (gr. lepra) med. lepra, gobavost: oboljeti, oboleti od -e zboleti za gobavostjo

lépra medicina lépre ženski spol

zboleti za lepro être atteint de la lépre

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

levkemija samostalnik
medicina (bolezen) ▸ leukémiaPovezane iztočnice: kronična levkemija, akutna levkemija, otroška levkemija, mačja levkemija, kronična limfocitna levkemija, kronična mieloična levkemija, kronična limfatična levkemija, kronična mieloidna levkemija, akutna limfatična levkemija, akutna mieloična levkemija, akutna mieloblastna levkemija, akutna limfoblastna levkemija

mája ž (t. maja)
1. kvas: maja za kruh, hljeb, hleb
2. cepivo, vakcina, serum
3. uhvatiti -u
a) skisati se (mleko, testo)
b) pridobiti si osnovni kapital: pošto sam već uhvatio -u, mogu da ništa ne radim već da živim od prihoda
c) pog. nasrkati se ga, nakresati se ga
č) zboleti: uzeo sam dobro bravče, ali ono noćas oteglo papke, a ti si znao, brajko, da je ono uhvatilo -u

malade [malad] adjectif bolan (de od); trpeč; bolehen, razbolel; bolesten (fantazija); v slabem stanju (stvar); pokvarjen (vino, sadje); masculin, féminin bolnik, -ica, pacient, -tka

malade du cœur, de l'estomac, du foie bolan na srcu, želodcu, jetrih
malade masculin mental duševni bolnik
malade à mourir, à la mort na smrt bolan
malade du pouce (populaire) len
chambre féminin de malade bolniška soba (v zasebni hiši)
salle féminin des malades bolniška soba (v bolnici)
un grand malade velik, težak bolnik
cette entreprise est bien malade to podjetje je zelo bolno, v težavnem (finančnem) položaju
se faire porter malade javiti se bolnega
se rendre malade oboleti
tomber malade zboleti

maladie [maladi] féminin bolezen; trpljenje; figuré manija, strast

pour cause de maladie zaradi bolezni
maladie bilieuse, cardiaque bolezen na žolču, na srcu
maladie de carence, carentielle avitaminoza
maladie contagieuse, héréditaire, chronique nalezljiva, dedna, kronična bolezen
maladie de l'enfant (d'enfance), de la femme otroška, ženska bolezen
maladie infectieuse, mentale infekcijska, duševna bolezen
maladie virulente, à virus virusno obolenje
maladie de la peau, cutanée kožna bolezen
maladie professionnelle poklicna bolezen
maladie du sommeil spalna bolezen
maladie toxique zastrupljenje
maladies pluriel vénériennes spolne bolezni
maladie de la vitesse strast, manija za hitrost
bulletin masculin, certificat masculin de maladie bolniško poročilo, potrdilo o bolezni
caisse féminin de maladie (de l'entreprise) (obratna) bolniška blagajna
cours masculin d'une maladie potek bolezni
indemnité féminin de maladie boleznina
traitement masculin d'une maladie zdravljenje bolezni
attraper, contracter, gagner, prendre une maladie, être pris d'une maladie zboleti, oboleti, nakopati si bolezen
soigner, guérir une maladie zdraviti, ozdraviti bolezen
communiquer une maladie prenašati, prenesti bolezen
faire une maladie de quelque chose zelo se jeziti zaradi česa

malarija samostalnik
(bolezen) ▸ malária, váltólázKo vas komar, okužen s paraziti malarije, piči, v vaše telo vnese t. i. plazmodij, ki uničuje vaše krvne celice. ▸ Amikor malária parazitákkal fertőzött szúnyog csípi meg, úgynevezett plazmodiumot juttat a szervezetébe, amely elpusztítja a vérsejtjeit.Povezane iztočnice: tropska malarija, cerebralna malarija, možganska malarija

malato

A) agg. bolan (tudi pren.):
cader malato zboleti
essere malato bolehati, bolovati
è malato d'invidia žre ga zavist

B) m (f -ta) bolnik, bolnica:
malato di cuore srčni bolnik

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

morbus -ī, m

1. bolezen: levare alicui morbum Pl., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl., in morbum cadere, incidere ali delabi Ci. oboleti, zboleti, morbo (od mrzlice) iactari Ci., homo miser et cum corporis morbo tum animi dolore confectus Ci., morbo opprimi Ci., vi morbi opprimi Ci., uno genere morbi affligi Ci., in morbo esse Ci., morbo laborare Ci., morbo gravi et mortifero affectum esse Ci., mortifero morbo urgeri Ci., hoc morbo mori Ci., morbum depellere Ci., morbo levari Ci., ex morbo evadere Ci., ex morbo convalescere Ci., e gravi morbo recreari Ci., nondum ex longinquitate gravissimi morbi recreatus Ci., morbum simulare Ci., alicui morbum precari Ci., implicari morbo C., morbo absumi S., morbo confici S., aeger morbo gravi ali gravi et periculoso L., diutinis morbis aegra corpora L., morbi ingruunt in agrestes L., vulgati contactu in homines morbi L., gravi morbo afflictari L., assurgere ex morbo L., defunctā civitate plurimorum morbis, paucis funeribus L., alicui morbum optare Sen. ph., in morbo consumat Sen. ph., gravi corporis morbo T., morbo affectus Gell., m. ingruunt universis populis Plin., stranguriae morbem contrahere Plin., morbum nancisci, morbo conflictari, morbo perire, morbo mori N., morbi ingruunt Cu., contrahere morbum ex dolore ali ex aegritudine Iust., m. nascitur Veg., morbo decedere Eutr., insanabilis, perniciosior, mortifer Ci., m. gravis, subitus O., periculosus, longinquus, longus, gravis et periculosus, pernicialis L., articularis Plin., inexplicabilis Plin. iun., morbi viriles Sen. ph., gravis, levis, longus Cels., regius ali arquatus Cels. zlatenica, comitialis Cels. = caducus, divinus Ap. = sacer Lucan. božjast, epilepsija, impudicus Vitr., perniciosissimus Veg.; o boleznih dreves in rastl.: infestantur et arbores morbis Plin.; pooseb. Morbus -ī, m Mórb(us) = „Boleznik“, bolezen kot božanstvo podzemlja: Sen. tr.; v pl.: Cl., Luctus et ultrices posuere cubilia Curae, pallentesque habitant Morbi tristisque Senectus et Metus et malesuada Fames ac turpis Egestas, terribiles visu formae V.

2. metaf.
a) m. caeli V. slab zrak.
b) duševna bolezen, jeza, žalost, nejevolja, jeza, čemernost: id illi morbo est Pl.; bolezenski pohlep, strast, sla, zasvojenost: aegrotationes morbique animorum Ci., ut ad meum te morbum vocem Sen. rh., morbo proditor Vell. izdajalec zaradi bolezenskega pohlepa.

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

ošpice samostalnik
(nalezljiva bolezen) ▸ kanyaróKo je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.

pȁmēt ž, mest. u paméti
1. pamet: biti pri -i; soliti komu pamet; tu čovjeku pamet staje; to je jasno svakom ko ima i gram -i; biti kratke -i; utjerati kome pamet u glavu naučiti koga pameti; duga kosa, kratka pamet; imati više sreće nego -i; iznevjerila ga pamet zapustila ga je pamet; krenuti (pomjeriti) pameću znoreti, na umu zboleti; soliti komu pamet; vrana mu je popila pamet ni sposoben pametno ravnati
2. misel: padati na pamet prihajati na misel; nije mi ni na kraj -i ne pride mi na misel
3. (csl.) spomin: večna mu pamet

pijač|a ženski spol (-e …) das Getränk; ironično za alkohol: die Flaschenkost; figurativno (pijanost, pitje) der Suff, der Trunk
domača pijača (delanec) der Haustrunk
-getränk, -trunk (ledena Eisgetränk, mešana Mischgetränk, Mixgetränk, nacionalna Nationalgetränk, osvežilna Erfrischungsgetränk, pred spanjem Schlummertrunk)
pijača za žejo der Durstlöscher
karta pijač Getränkekarte
vse, razen pijač plačano: exklusive Getränken
alkoholne pijače množina Alkoholika množina, Spirituosen množina
žgane pijače množina scharfe Sachen/Getränke množina
avtomat za pijače der Getränkeautomat
davek na pijače die Getränkesteuer
stojnica s pijačami die Getränkebude, der Getränkeausschank
umreti od pijače sich zu Tode saufen/trinken
zboleti od pijače sich krank saufen/trinken
vdanost pijači die Trunksucht
vdati se pijači: sich dem Suff ergeben
pustiti pijačo das Trinken lassen

pljučnica samostalnik
(bolezensko stanje) ▸ tüdőgyulladásMed testiranjem zdravila je veliko bolnikov zbolelo za pljučnico. ▸ A gyógyszer tesztelése során sok beteg kapott tüdőgyulladást.
Pri gripi sta možna zapleta zlasti bronhitis in pljučnica. ▸ Az influenza lehetséges szövődményei a bronchitis és a tüdőgyulladás.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, aspiracijska pljučnica, atipična pljučnica, virusna pljučnica