Franja

rembarrer [rɑ̃bare] verbe transitif, figuré, familier ostro, brutalno odbiti, zavrniti

remit [rimít]

1. prehodni glagol
odpustiti (greh), oprostiti (žalitev), spregledati (kazen, dolg); ublažiti, umiriti, pomiriti, zmanjšati, brzdati (jezo); opustiti, odstopiti (od česa), popustiti (v čem); poslati, nakazati (denar, menico), napotiti (koga) (to na)
pravno odgoditi, odložiti (till, to do)
zavrniti (na nižjo instanco); izročiti, predati
arhaično izpustiti na prostost

2. neprehodni glagol
popuščati (o bolezenskih simptomih), ponehati, zmanjšati se
figurativno slabeti, splahneti; plačati

to remit one's attention (efforts) popustiti v pazljivosti, v naporih
to remit a bill poslati (prenesti) menico
to remit s.o. to his liberty komu zopet prostost dati
to remit a siege opustiti obleganje
to remit one's work nehati z delom

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

renegá renég vt.

1. zatajevati, zatajiti, zavračati, zavrniti, ne priznavati

2. odrekati se, odreči se; izneveriti se

renounce² [rináuns] prehodni glagol
odreči se, odpovedati se, opustiti (navado), prekiniti; zavrniti, odbiti, odkloniti, odstopiti (kaj); zatajiti, zanikati, preklicati, ne (več) prizna(va)ti; (kartanje) ne dati barve, ne odgovoriti na barvo, ker je nimamo
neprehodni glagol
odreči se; ne moči odgovoriti na barvo pri kartanju

to renounce s.o.'s authority ne več priznavati avtoritete neke osebe
to renounce a design opustiti namero (namen)
he renounced the idea of doing it odrekel se je misli (opustil je misel), da bi to naredil
to renounce a prodigal son zavreči zapravljivega sina
to renounce the world odreči se posvetnemu življenju

renunciar odpovedati se, odreči se; opustiti, zapustiti, odkloniti, zavrniti

renunciar su cargo odreči se svoji službi
renunciar a una pretensión odreči se zahtevi
renunciar en favor de odreči se v korist

re-nuō -ere -uī (re in nuere) odkimati (odkimavati), odmigniti (odmigovati, odmigavati) = metaf. odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zanikati (zanikovati, zanikavati), ne odobriti (odobravati), (po)grajati, obsoditi (obsojati), nasprotovati: renuit negitatque Sabellus H., multi renuēre O., oculo renuente negavi O. odklanjaje pomežikavajoč, renuente deo O. brez privolitve, ne da bi privoljeval, annuendi renuendique motus Q., renuente metro Prud. ker mera ne dopušča; z acc.: renuis tu, quod iubet alter H., nullum convivium renuere Ci. zavrniti, odkloniti, quid annuat mente vel renuat Aug.; z dat.: Rubrio adnuenti renuit T., huic crimini r. Ci. nasprotovati, prerekati; z inf.: non renuo mori Prud., Vulg. ne branim se.

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

repeler nazaj suniti, nazaj gnati; zavrniti

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

4. novce prekovati: monetam Tert.

5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.

repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati

se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
les feuilles repoussent listje znova poganja
laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita

re-prehendō -ēre -prehendī -prehēnsum, skrč. re-prendō -ēre -prēndī -prēnsum (re in prehendere)

1. prijeti in zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), trdno prije(ma)ti, trdno prijeti (držati), popasti (popadati), (z)grabiti: Suet. idr., reprehensi ex fugā Persae Cu., duas naves reprehensas excipiunt C., membra reprensa O., reprehendere hunc pallio Pl., quosdam consul manu reprehendit L.; prim. (pren.): revocat virtus vel potius reprehendit manu Ci.; pren.: euntes ab exitio reprehendere Lucr., cursus vestros Pr., genus pecuniae Ci., me reprehendi Ter. zadržal (vzdržal) sem se = previdno sem molčal, vitae vinculum reprehendere Lucr., elapsum semel non ipse possit Iuppiter reprehendere Ph., pernoscite, furtumne factum existimetis an locum reprehensum (potem razpravljan, pozneje obravnavan), qui praeteritus neglegentiā est Ter.

2. metaf. prijeti, zgrabiti koga = napasti (napadati), lotiti (lotevati) se koga, česa, (po)svariti, zavrniti (zavračati), (po)kazati, (po)grajati (naspr. probare, laudare): Ter., Plin., Col., Suet. idr., reprehendere aliquem in eo, quod … Ci., N., consilium C., nihil in Homero H., se ipse reprehendit N., reprehendere et accusare populi temeritatem Ci.

3. kot ret. t.t. ovreči (ometati), izpodbi(ja)ti, spodbi(ja)ti: Ci.

reprobate [réprəbeit]

1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben

2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje

re-probō -āre -āvī -ātum (re in probāre) spozna(va)ti, proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga za neprimernega (nezanesljivega), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati, zametovati), odkloniti (odklanjati): monetam Icti. znižati (zniževati), razvrednotiti (razvrednotovati, razvrednotevati), razveljaviti (razveljavljati), statuas imperatorum Icti.

reprochar očitati; zavrniti

repudiá -éz vt.

1. zavrniti, zavračati; odklanjati, odkloniti

2. zatajevati, zatajiti

3. odsloviti

repudiar zavreči (ženo), zavrniti, odkloniti

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi