Franja

довіря́ти -ря́ю недок., zaúpati -am nedov., dov.

зві́рити -рю док., zaúpati -am nedov., dov.

звіря́ти -ря́ю недок., zaúpati -am nedov., dov.

пові́рити -рю док., zaúpati -am nedov., dov., verjéti -jámem nedov., dov.

препоручать, препоручить (zast.) izročati v varstvo, zaupati

приказывать, приказать ukaz(ov)ati; zaupati, izročiti;
что прикажете? (zast.) kaj želite?;
что прикажете делать в таких случаях? kaj storiti v takih primerih?;
приказал дoлго жить umrl je, preminil je

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

compromettere^*

A) v. tr. (pres. comprometto)

1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja

2. kompromitirati, ob dober glas spraviti

3. pravo zaupati arbitraži:
compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora

B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala

confessare

A) v. tr. (pres. confēsso) priznati; izpovedati:
confessare una colpa priznati krivdo
confessare i propri peccati relig. izpovedati grehe

B) ➞ confessarsi v. rifl. (pres. mi confēsso)

1. priznati:
confessarsi colpevole priznati krivdo

2. relig. spovedati se, iti k spovedi

3. zaupati se (tudi šalj.)
PREGOVORI: peccato confessato è mezzo perdonato preg. kdor prizna, mu je pol oproščeno

desconfiar (pres: -ío) ne zaupati, ne imeti zaupanja

desconfío de ello dvomim o tem

diffidare

A) v. intr. (pres. diffido) ne zaupati; dvomiti:
diffidare di tutto e di tutti dvomiti o vsem in vsakomer, nikomur ne zaupati

B) v. tr. opomniti, opominjati; opozoriti, opozarjati; pozvati, pozivati:
diffidare qcn. dal servirsi di un oggetto non suo opozoriti koga, naj ne uporablja predmeta, ki ni njegov

diffīdō -ere -fīsus sum ne zaupati, nezaupljiv biti, ne zanesti (zanašati) se na koga, na kaj, obupa(va)ti nad kom, nad čim, dvomiti; abs.: eundem ex confidente actutum diffidentem denuo (facis) Pl., iacet, diffidit, abiecit hastas Ci., ut omnes medici diffiderent Ci. da so vsi zdravniki obupali (nad njim), valde diffidere boni coeperunt Ci. tedaj je dobromiselnim upadel pogum, clam d. Lucr.; nav. z dat.: Pl., Lucr., Val. Fl., Q., alter causae confidit, alter diffidit Ci., d. rebus suis Ci., S., Cu. obupati nad svojim položajem, sibi Ci., Plin. iun., fatebor … me … diffisum ingenio meo quaesisse adiumenta doctrinae Ci., d. suae atque omnium saluti C., vitae, sibi patriaeque, veteri exercitui, virtuti militum S., viribus suis L., Iust., monitis O., defensioni diffisum T.; z abl.: cum ingenio eius, tum occasione Suet., potestate Lact.; z de: de belli eventu Eutr.; brezos.: cur M. Valerio non diffideretur L.; z ACI: Ca., Q., qui … experiri id nolent, quod se assequi posse diffidant Ci., diffidens … Caesarem fidem servaturum C., quem manu superari posse diffidebant N. niso verjeli; z ne: nec diffidere, ne terras aeterna teneret nox Lucr. — Od tod adj. pt. pr. diffīdēns -entis, adv. diffīdenter nezaupen, nezaupljiv, nejeveren, plašen, negotov: Pl., S., sic quoque diffidens fuit, timidus ac diffidens fuit Suet., timide et diffidenter Ci., diffidenter agere L., diffidenter incedere et trepide Amm., multo timidius ac diffidentius bella … ingressus Iust.

discredere v. intr. (pres. discredo) knjižno ne verjeti; ne zaupati:
discredere alle parole di qcn. ne verjeti besedam nekoga

discredit¹ [diskrédit] prehodni glagol
obrekovati, v slab glas spraviti, diskreditirati, (o)sramotiti; dvomiti, ne zaupati

distrust [distrʌ́st]

1. samostalnik
nezaupanje, dvom, sum

2. prehodni glagol
ne zaupati, sumiti, dvomiti

doubt¹ [daut] neprehodni glagol & prehodni glagol
dvomiti; ne zaupati, sumničiti; obotavljati se, kolebati, omahovati
arhaično bati se

douter [dute] verbe intransitif dvomiti (de o), ne prav vedeti, ne zaupati (de quelqu'un komu)

ne douter de rien ne oklevati, ne se obotavljati, biti preveč samozavesten, biti predrzen
se douter de quelque chose slutiti kaj, sumiti, domnevati
ne pas se douter de (familier) pojma ne imeti o
à n'en pas douter gotovo, zanesljivo
je m'en doute to si lahko mislim
je ne m'en doutais même pas niti pojma nisem imel o tem
douter de son succès dvomiti o svojem uspehu
douter de ses yeux svojim očem ne verjeti

dubitare v. intr. (pres. dubito)

1. dvomiti:
dubitare della verità di un'affermazione dvomiti v resničnost trditve
non dubitare che biti prepričan, da

2. ne zaupati, dvomiti:
dubitare di se ne zaupati vase

3. bati se

einweihen posvetiti (in v); zaupati skrivnost; (eröffnen) otvoriti, slavnostno odpreti

let in prehodni glagol
spustiti noter; vstaviti; objasniti, razodeti komu, zaupati komu (on kaj)
oslepariti (for za)
spraviti v težave

it would let in all sorts of evils to bi na stežaj odprlo vrata zlu
to let s.o. in for s.th. obesiti komu kaj na vrat
to let o.s. in for s.th. spustiti se v kaj