Franja

sub-texō -ere -texuī -textum (sub in texere)

1. „podtkati“, pod čim (s)tkati, od tod metaf. pod ali pred kaj potegniti (potegovati, vleči, potezati) kak zastor, od spodaj ogrniti (ogrinjati) kaj čemu, kaj s čim, pregrniti (pregrinjati), zagrniti (zagrinjati), (za)temniti (zatemnjevati) kaj s čim: Lact., Amm. idr., patrio capiti (= soli) bibulas subtexere nubes O., curvoque diem (sc. sol) subtexit Olympo Val. Fl., nox subtexta polo Lucan., caelum subtexere fumo V., aethera ferro Lucan., diem atra nube Sen. tr., corpore concreto subtexunt nubila caelum Lucr.

2. pritkati, dotkati, priši(va)ti: nigrae lunam subtexit alutae Iuv.; metaf. (v govoru ali spisih) vplesti (vpletati), doda(ja)ti, prida(ja)ti, dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): Val. Max., Col., Sen. rh., Plin., Vell., Amm. idr., familiarum originem subtexuit N., inceptis de te subtexam carmina chartis Tib., non ab re fuerit subtexere, quae ei prius quam nasceretur et ipso natali die ac deinceps evenerint Suet.; z ACI: subtexit deinde fabulae huic legatos Aetolos in senatu … interrogatos esse L.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

umbrella [ʌmbrélə] samostalnik
dežnik; sončnik
figurativno kompromis ali formula, ki omogoči politikom nasprotnih mišljenj, da se zedinijo

umbrella case, umbrella cover ovoj za dežnik
umbrella barrage vojska ognjeni zastor (zavesa)
aerial umbrella vojska formacija lovskih letal, ki ščiti operacije na zemlji, na morju ali v zraku; politika zaščita, okrilje
beach umbrella velik sončnik (na plaži)
umbrella stand stojalo za dežnike

várnosten safety(-)

várnostni pas safety belt
várnostni faktor factor (ali margin) of safety
várnostna igla safety pin
várnostni (prometni cestni) otok traffic (ali ZDA safety) island
várnostna naprava safety device
várnostne naprave na dvigalih safety appliances (on lifts)
várnostno steklo safety glass
várnostna (rudarska) svetilka safety lamp
várnostno zapiralo na strelnem orožju safety catch, safety bolt
várnostna zavora safety brake
várnostni ukrepi measures pl of precaution, safety measures pl
várnostni (železni) zastor (v gledališču) safety curtain
Varnostni Svet Security Council
várnostni fond ekonomija safety fund
várnostna ključavnica safety lock
várnostni ventil safety valve
várnostna (doskočna) ponjava safety sheet

várnosten de seguridad

varnostni faktor (ukrep, ključavnica, ventil, naprava, cona) coeficiente m (medida f, cerradura f, válvula f, dispositivo m, zona f) de seguridad
varnostni pakt (pol) pacto m de seguridad
varnostni pas (v letalu) cinturón m de seguridad
Varnostni svet Consejo m de Seguridad
kolektivni varnostni sistem sistema m de seguridad colectiva
varnostni predpis reglamento m (ozir. normas f pl) de seguridad
varnostno zapiralo (zaklep) cierre m
varnostna zaponka imperdible m
varnosti (železni) zastor (v gledališču) telón m metálico
varnostna vžigalica cerilla f (de seguridad)

zagrinjal|o srednji spol (-a …)

1. (zastor) der Vorhang

2. (ogrinjalo) der Schleier, die Hülle; plašč: der Deckmantel

3.
figurativno zagrniti z zagrinjalom usmiljenja mit dem Mantel der (christlichen) Liebe zudecken

zastórček (-čka) m dem. od zastor siparietto

κάλυμμα, ατος, τό καλύπτρα, ἡ, ion. -ρη (καλύπτω) ep. poet. 1. ogrinjalo, odeja, pokrov φαρετρέων. 2. (žensko) pokrivalo, tenčica, naličje, pajčolan. 3. pren. ono, kar ovira razumevanje kake stvari, zagrinjalo, zastor NT.

καταπέτασμα, ατος, τό odeja, zastor, pregrinjalo NT.

παρακάλυμμα, ατος, τό 1. zastor, zagrinjalo. 2. pretveza, izgovor.

περιβόλαιον, τό (περι-βάλλω) pokrivalo, pajčolan, odeja, zastor, obleka NT.

προκάλυμμα, ατος, τό 1. zastor, zavesa, zagrinjalo. 2. izgovor, pretveza.

взвивать, взвить dvigati (se), dvigniti (se), viti se kvišku, vzleteti;
орёл взвился под небеса orel je zletel pod nebo;
взвивается занавес zastor se dviga

взвиваться, взвиться dvigati (se), dvigniti (se), viti se kvišku, vzleteti;
орёл взвился под. небеса orel je zletel pod nebo;
взвивается занавес zastor se dviga