Franja

attarder [-rde] verbe transitif zadržati, povzročiti zamudo (quelqu'un komu)

les embouteillages nous ont attardés prometni zastoji so vzrok naše zamude
il a été attardé par l'orage nevihta ga je zadržala
s'attarder zakasniti se, zamuditi se, zadržati se
s'attarder chez quelqu'un zadržati se pri kom (prek predvidenega časa)
s'attarder sur un sujet zadržati se pri kakem predmetu

autobus m invar. avtobus:
perdere l'autobus zamuditi avtobus; pog. šalj. zamuditi zadnjo priložnost

avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus

balk¹ [bɔ:k, bɔ:lk] samostalnik
bruno, hlod; prekladnik; obmejek, osredek; ovira, preprečitev; kazenski prostor (biljard)

to make a balk of good ground zamuditi ugodno priložnost

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

el blanco del ojo beločnica
carpintero de blanco mizar
de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
en blanco nepopisan, prazen
dar en el blanco pravo pogoditi
dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
pasar en blanco zamuditi (priložnost)
poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha

coche² [kɔš] masculin (nekoč) potniška kočija

être, faire la mouche du coche biti nadležen in delati se važnega s svojo pomočjo, ki pa je v resnici brez vsakega učinka
rater, louper, manquer le coche zamuditi ugodno priliko

come^*1 [kʌm] neprehodni glagol (to, into; out of, from; within)
priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati se

to come and go sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjati
to come the artful over oslepariti
to come to be postati
to come to blows stepsti se
sleng to come a cropper pasti; utrpeti škodo
to come down a peg biti ponižan
sleng to come the fine gentleman igrati odličnega gospoda
to come to grief doživeti polom
to come to a head doseči višek
sleng how comes? kako to, čemu?
let it come to the worst v najslabšem primeru
to come to harm utrpeti škodo
to come to know zvedeti
to come to light prikazati se
to come to nothing izjaloviti se
don't come the old soldier over me nikar se ne širokousti pred menoj
to come to pass zgoditi se
to come it over predrzno se vesti
to come to the point jasno se izraziti; skušati pridobiti
to come to see obiskati
to come short zamuditi; ne imeti uspeha, pogoreti
to come to stay ustaliti se
to come to terms dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustiti
to come bodoč, naslednji
in years to come v poznejših letih
come what may naj se zgodi, kar hoče
to come to the wrong shop obrniti se na napačen naslov
to come to o.s. zavedeti se
first come, first served kdor prej pride, prej melje
pogovorno he's as stupid as they come neumen je, kar se da
come now! daj že!
come! no!

corsa f

1. tek; tekanje:
a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

2. šport tek; dirka:
corsa a ostacoli tek z ovirami
corsa di cavalli konjska dirka
cavallo da corsa dirkalni konj
corsa automobilistica avtomobilska dirka

3. pl. konjske dirke

4. pren.
corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
corsa agli armamenti oboroževalna tekma

5. vožnja:
la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
perdere la corsa zamuditi vlak

6. voj.
guerra di corsa gusarsko vojskovanje

dance² [da:ns ameriško dæns] neprehodni glagol & prehodni glagol
plesati, skakljati, pozibavati (se)

to dance attendance on (ali upon) s.o. biti vsiljiv, klečeplaziti pred kom
to dance to another's piping (ali tune, whistle) delati, kakor drugi želijo, plesati, kakor drugi godejo
to dance to another (ali different) tune nenadoma spremeniti svoje vedenje
sleng to dance on nothing bingljati na vislicah
to dance o.s. into favour pridobiti naklonjenost
to dance one's chance away zamuditi priliko
to dance one's head off glavo zgubiti

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

desaprovechar slabo uporabljati; pod ceno proda(ja)ti

desaprovechar la ocasión zamuditi priložnost

dēsum -esse -fuī -futūrus

1. ne biti, primanjkovati, manjkati: Ter., Lucr., deest animus Ci., si forte desit pecunia Ci., condimenta defuerunt Ci., omnia deerant, quae … C., quod non desit habens H. ki ima vsega v obilju, non defuit quod responderetur; deerat qui daret responsum L., ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. (gl. opombo), non desunt, qui … Plin., Q., nec deerant, qui … Cu. in bilo je tudi takih, ki … , desunt arma Cu., aliquando superest sanguis, aliquando deest Sen. ph.; z dat.: Pl., deest pecunia testibus Ci., neque poëtae tempori meo defuerunt Ci., pedestrīs sibi copias non defuturas Ci., tibi … nullum a me (z moje strani) … pietatis officium defuit Ci., hoc unum ad pristinam fortunam Caesari defuit C., quis mortalium … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad (za) necessaria deesse S., neu desint epulis rosae H., deesse sibi in sumptum ad necessarios usus Sen. ph.; z in in abl.: ut neque in Antonio deesset hic ornatus orationis, neque in Crasso redundaret Ci.; redk. z inf.: tum tibi non desit faciem componere pugnae Tib., mihi non desunt turpes pendere corollae Pr., hoc adhuc defuerat tibi lugere vivos Sen. ph. tega ti je bilo še manjkalo (treba), da si moral žive obžalovati, nec deerat egentissimus quisque … prodere ultro dites dominos T., nec cernere deerat lumina Sil. in bilo je videti; id (hoc) deest z ut = tega še manjka, da … : id enim deerat, ut templa reciperent, quas … Sen. rh., hoc prorsus fabulis deerat, ut … Sen. rh., hoc defuit unum Fabricio, patriam ut rhombi memoraret et annos Iuv.; kot v. impediendi s quominus: T., duas sibi res, quominus in vulgus et in foro diceret, defuisse (= se impedivisse) Ci.; za nikalnico s quin: Suet., si tibi ipsi nihil deest, … quin scias Ci.

2. occ.
a) hote ne biti pri čem, česa ne udeležiti (udeleževati) se, pri čem ne sodelovati, čemu ne prisostvovati: d. bello, convivio Ci.
b) komu ne biti pri roki (na roko), ne pomoči (pomagati), v pomoč ne biti, pomoč odreči (odrekati), koga na cedilu pustiti (puščati), kaj opustiti (opuščati), zapustiti (zapuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati); abs.: nos consules desumus Ci. naju konzulov ni, non deerat in causis Ci., ego vero non deero Cu. jaz pa bom na svojem mestu; z dat.: non deest rei publicae auctoritas huius ordinis Ci., nullo loco deesse alicui C. povsod streči, non mihi auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., sibi deesse Ci. sam sebe zanemarjati, škodovati si, ne tibi desis Cl., tako tudi: neque enim … desum mihi ali haud mihi deero (beri dērō) H.; d. officio et dignitati meae Ci. ep., non d. negotio ali rei C., communi saluti nulla in re d. C., Timotheo de fama dimicanti d. N., Verginio … succlamabat multitudo, nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L., d. tempori L. ali occasioni temporis C. pustiti, da preteče; non deesse s quominus ali quin: nec defuit Polycletus, quominus … incederet T. ni zamudil, deesse mihi nolui, quin te admonerem Ci. ničesar nisem hotel zamuditi, da bi te ne opomnil, se nullo loco nec tempore defuisse, quin … tenderet L.; poklas. z inf.: Sil., nec deerat ipse lacrimis misericordiam elicere T. ali nec deerat ipse vim principis complecti T. storil je vse, da bi …

Opomba: Pesn. kontr. dēst (= deest) V., dērunt, dērant idr. (= deerunt, deerant) O., dēro (= deero) H. Pf. dēfuĕrunt O. Star. cj. pf. dēsiet Ca. Inf. fut. dēfŏre (= dēfutūrum esse) Ci., L.; cj. impf. dēfŏret (= deesset) Paulin. ap. Aug., Ambr., dēfŏrent Ambr.

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

dormir [-ue/u-] uspavati; spati; prenočiti

dormir la siesta počivati po obedu
dormir la mona, dormir la zorra prespati pijanost
dormir la serena, dormir a cortinas verdes prenočiti na prostem
dormir con los ojos abiertos imeti lahko spanje
dormir a pierrra suelta brezskrbno (globoko) spati
dormir al raso, dormir al descubierto spati pod milim nebom
dormir como un tronco (un Iirón) spati kot polh
echarse a dormir leči k spanju
hacer dormir uspavati
a duerme y vela napol speč, napol buden
¡duerma V. sobre ello! prespite to!
dormir en Dios, dormir en el Señor umreti
dormirse zaspati; lenariti; zamuditi priložnost
no dormirse en las pajas biti buden (delaven)
volver a dormirse zopet zaspati
se me ha dnrmido el pie noga mi je zaspala

écouler [ekule] verbe transitif razpečavati, proda(ja)ti; dati v promet

s'écouler odteči, odtekati; strujati (zrak); potekati, preteči (čas), miniti; razkropiti se (množica); iti v prodajo (blago) skopneti (denar); figuré izginiti, razgubiti se
s'écouler lentement, rapidement počasi, hitro iti v prodajo
le temps s'écoule čas poteka
la foule s'écoule lentement množica počasi odhaja, se razhaja
le magasin a écoulé son stock de jouets trgovina je (raz)prodala svojo zalogo igrač
faire écouler pustiti odteči, izteči
(faire) écouler des marchandises dati blago v prodajo
laisser écouler un délai zamuditi rok

endormir* [ɑ̃dɔrmir] verbe transitif uspavati, zazibati v sen; omamiti (bolečino); figuré dolgočasiti; preslepiti, prevarati, nasuti peska v oči

endormir un blessé pour l'opérer uspavati ranjenca, da bi ga operirali
s'endormir zaspati; figuré postati len, nemaren; popustiti, v delavnosti; pomiriti se (vest)
s'endormir sur quelque chose ne se brigati za kaj
s'endormir sur ses lauriers počivati na svojih lovorikah; postati len in nepazljiv
s'endormir sur le rôti zamuditi priložnost
s'endormir du sommeil de la tombe umreti
s'endormir dans le Seigneur (religion) zaspati v Gospodu

enkráten (-tna -o) adj. unico; singolare; eccezionale, incomparabile:
zamuditi enkratno priložnost perdere un'occasione più unica che rara

entgehen uiti, figurativ izmuzniti se; (übersehen) spregledati, prezreti (ihm entgeht... prezrl/spregledal je, spregleduje); sich entgehen lassen eine Gelegenheit: izpustiti/zamuditi priliko

facultās -ātis, f (iz stlat. adv. facul = facile)

1. možnost, priložnost, prilika: Ter., Lucr., Q., T., Suet. idr. facultas suscipiendi maleficii Ci., Miloni manendi nulla (facultas) fuit Ci., facultate oblatā Ci., ker se je ponudila priložnost, facultate uti (porabiti, izrabiti) Ci., f. fugae C., sui colligendi C., non modo defesso ex pugna excedendi, sed ne saucio quidem sui recipiendi facultas dabatur C., oppidum magnam ob ducendum bellum dabat (je nudilo) facultatem C., facultatem dimittere (vnemar pustiti, zamuditi) C., postquam vidit sibi non dari facultatem pro dignitate vivendi N.; z dat.: si facultas sit alendis sarmentis Col.; pesn. z inf.: f. nosse animos Val. Fl., est nobis saevire f. Stat.; z ACI: f. turmas Iulianas circumfundi Auct. b. Afr.; s finalnim stavkom: utinam hanc mihi facultatem causa concederet, ut possem hoc praedicare Ci., facultatem mihi oblatam putavi, ut tota re … deprehenderetur Ci.; occ. dovoljenje: quare ne perorandi quidem Ci., data est facultas N., datā facultate per provinciam itineris faciendi C.

2. duševna moč, zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost: Val. Fl., quod alia quaedam in hoc facultas sit ingenii Ci., quae fuerit Pompei in dicendo facultas Ci., quae facultas dicendi huic crimini poterit obsistere? Ci., tum de moribus ingeniique facultatibus dicemus N.; occ. govorniški dar, govorniška spretnost, zgovornost: Sen. ph., Plin. iun., Suet., totam causam pro facultate sua explicavit Ci., ea facultas numquam amicorum periculis defuit Ci., ex his studiis haec quoque crescit facultas Ci.; meton. zaloga, obilje, obilica, zadostna množina (količina): Col., cuius generis erat in senatu facultas maxima Ci., dicit Romae sibi nummorum facultatem esse Ci., sine ulla facultate navium Ci., navium facultatem habere C., omnium rerum summa erat in eo oppido facultas C.; occ. v pl. = gmotna sredstva, denar, imetje, premoženje, imetek, bogastvo: Col., Q., Plin. iun., Suet., Iust., quantum quisque daret pro facultatibus, imperabat N., facultates ad largiendum magnas comparavit C., facultates ad parandum exiguae C. ut Thermitani hominis facultates ferebant Ci. Pogosto pren.: exhaustis patriae facultatibus N. pomožni viri, pomožna sredstva, pripomočki, tantas videri Italiae facultates C., facultates belli Ci. stroški.