Franja

krónast (-a -o) adj. a corona:
agr. kronasti obiralnik ingolla
kronasti zamašek tappo a corona

paragocce agg. invar.
tappo paragocce zamašek za nalivanje (ki lovi kapljice)

pistolet [-stɔlɛ] masculin samokres, pištola; krivuljnik (za risanje); pleskarska pištola (za »špricanje«); figuré čudak; mlečna žemljica

pistolet à bouchon, à vent comprimé pištola na zamašek, na stisnjen zrak (zračna pištola)
pistolet éclairant, lance jusée pištola za izstrelitev raket za razsvetlitev
drôle masculin de pistolet čudak
mettre à quelqu'un le pistolet sur, sous la gorge (figuré) komu pištolo, nož nastaviti na vrat

pištóla pistolet moški spol ; (pršilnik) appareil moški spol d'arrosage

pištola za iztrelitev razsvetljevalnih raket pistolet éclairant (ali lance-fusée)
pištola na stisnjen zrak, na zamašek pistolet à air comprimé, à bouchon
pleskarska pištola pistolet à peinture
startna pištola pistolet de départ
strel iz pištole coup moški spol de pistolet
streljanje s pištolo tir moški spol au pistolet
nastaviti komu pištolo na vrat (figurativno) mettre le pistolet sous le nez de quelqu'un, mettre le couteau sous la gorge à quelqu'un
ustreliti koga s pištolo tuer quelqu'un d'un coup de pistolet

plávati nager, faire de la natation ; (na površju) surnager ; (na vodi, v zraku) flotter ; (v zraku) planer ; (pomorstvo) être à flot

plavati v denarju (familiarno) rouler sur l'or, être tout cousu d'or
plavati v izobilju nager dans l'opulence (ali la prospérité)
plavati ko kamen (familiarno) nager comme un chien de plomb
plavati kravl nager le crawl
plavati čez reko traverser une rivière à la nage (ali en nageant)
plavati proti toku (tudi, figurativno) nager contre (ali remonter) le courant, nager à contre-courant, aller en amont
plavati s tokom se laisser aller au (ali porter par le) courant, s'en aller au fil de l'eau, suivre le courant, aller en aval, figurativno nager dans les eaux de la majorité
plavati pod vodo nager entre deux eaux
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
plavajoči dok (tehnika) dock moški spol flottant
zamašek plava na vodi le bouchon flotte sur l'eau

pluta samostalnik
(material) ▸ parafaPoznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni.

plúta, plutovína corcho m

peta, (podplat) iz plute tacón m (plantilla f) de corcho
zamašek iz plute tapón de corcho
pas iz plute za plavanje corchos m pl de baño; corchos para nadar
rešilni telovnik iz plute chaleco m salvavidas (de corcho)

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

steklén glass(-); made of glass; glassy; vitreous; vitrified; (pogled, oči) glazed

steklén biser glass bead
steklén drobec glass splinter, glass fragment
stekléna masa glass in the mass, glass-metal; frit
stekléna krogla glass ball, glass sphere, bulb, globe
stekléna omara glass case
steklén prah powdered glass
stekléna veranda glass veranda, ZDA sun parlor
stekléna volna glass wool
stekléna vrata glass door; French window, hall door
steklén zamašek glass stopper

steklén de verre, vitré , (oči) vitreux

steklena črepina morceau moški spol (ali débris moški spol) de verre, tesson moški spol
steklena krogla bille ženski spol de verre
steklena nit fil moški spol de verre
steklena opeka brique ženski spol de verre
stekleni papir papier de verre (ali verré)
steklena plošča plaque (ženski spol ali tablette ženski spol) de verre
steklena posoda récipient moški spol en verre, vaisselle ženski spol de verre, verrerie ženski spol
steklena šipa vitre ženski spol, carreau moški spol
steklena volna laine ženski spol de verre
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
steklen zamašek bouchon moški spol de (ali en) verre

steklén de vidrio, de cristal; vitreo; vidriado ; (zlasti fig) vidrioso

steklena črepinja (drobec) casco m (fragmento m ali astilla f) de vidrio
steklena dvorana (palača, nakit, zvonec) sala f (palacio m, bisutería f campana f) de cristal
steklena cev tubo m de cristal (ali de vidrio)
steklena krogla bola f de vidrio, (votla) globo m de cristal
steklena masa masa f de vidrio fundido
steklena omarica vitrina f
steklen biser (nit, ploščica) perla f (filamento m, baldosa f) de vidrio
steklen papir papel m de lija (ali de esmeril)
steklena opeka (vata, volna, streha) ladrillo m (guata f, lana f, tejado m ali techo m) de vidrio
steklen pogled (fig) mirada f vidriosa
steklena posoda recipiente m de cristal; vajilla f de cristal
steklena plošča placa f de vidrio
steklena šipa cristal m, vidrio m
vstaviti steklene šipe poner cristales
steklena stena pared f vidriera divisoria
steklena vrata vidriera f
steklena veranda veranda f de cristales
steklen zamašek tapón m esmerilado
trgovina s steklenimi izdelki tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería

šampanjsk|i (-a, -o) Sekt- (zamašek der Sektkorken, steklenica die Sektflasche)

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

vinculum in (sinkop. ne le pesn., ampak pogosto tudi pri Ci.) vinclum -ī, n (vincīre)

1. poveza, vezilo, vez, poseb. motvoz, trak, zadrga, vozel, vrv, vrv(i)ca, spona: Col., Plin., Amm. idr., corpora constricta vinculis Ci., abrumpere vincula L. (o konjih), vincula pars adimunt canibus O., vincula sibi exuere O., aptabat … vincula collo O. dajala si je vrv (zadrgo) okrog vratu, stuppea vincula collo (sc. equi) intendunt V. konop(c)e, nodos et vincula linea rupit (sc. avis) V. platnene trakove, astringit vincula motu (sc. volucris) O. zadrgne zanke, vincla epistulae laxare N. ali chartae vincula demere O. vrvico pisma (starodavniki so pisma najprej povezovali, potem šele pečatili), vincla pedibus demunt O. ali pedum circumdat vincula plantis V. trakove (stogle) sandal, vinculorum volumina V. jermenje (pri cestu), tunicarum vincula O. povezni trakovi (ob vratu), capilli vincula Pr. vpletki, solvite vincla cado Tib. čep, zamašek, puppes abrumpunt vincula ripis V. vrvi, hic fessas non vincula navīs ulla tenent V.; pesn.: digitorum vincula collo inicit O. dene prste kakor vrvi okrog vratu, davi; pesn. meton.: vinclaque de niveo detrahet ipse pede Tib. sandale (ki so jih z različnimi stoglami privezovali na noge).

2. pl. occ. vezi, spone, okovi jetnikov; meton. ječa: vincula adhibere captis O., ex vinculis causam dicere C., L. iz spon = v sponah, vklenjen, vincla alicui indere T. ali inicere V., T. dati (dajati) koga v spone (železje), vkleniti (vklepati) koga, onerare aliquem vinculis Iust., quam longe videtur a carcere atque a vinculis abesse debere, qui se ipsum iam dignum custodiā iudicarit Ci., demere alicui vincula L., levare aliquem vinculis L., viro … arta levari vincla iubet V., rumpere, solvere alicuius vincula Ci., laxare vincula Ps.-Q. (Decl.), liber ali exsolutus vinculis Q., Suet., exutae vinclis palmae V., abrumpere vincla Enn. fr. ali vincula L. ali rumpere vincula Ci. streti okove = pobegniti, ubežati, esse in vinclis et catenis L., condere captivos in vincula L., in vincla ducere aliquem L., aliquem Ardeam in vincula mittere L., conicere aliquem in vincula Ci., C., aliquem in vincula atque in tenebras abripere iubere Ci., aliquem aeternis tenebris vinculisque mandare Ci., punire aliquem vinculis aeternis Val. Max., effugere ex vinclis publicis N. iz državne ječe, eripere aliquem ex vinculis Cu., de vinculis educitur audiendus Amm. iz ječe k zaslišanju.

3. metaf.
a) spona (spone), okovi, vezi kot ovira: totam Galliam sempiternis vinculis astringere Ci., ex corporum vinculis evolare Ci., servitutis vincula rumpere Ci., sub legis vincula conicere L., vinculum ingens immodicae cupiditatis iniectum est L. spona (brzda) za … , iis vinculis fugae obstricti stabant L. v teh od bega odvračajočih (beg preprečujočih) sponah, mercennaria vincla H. plačane spone, spone (klicarske) službe, tj. službena opravila (ki klicarja zadržujejo in vežejo, ker jih je prevzel za mezdo), vincula undarum Petr. led.
b) vez: Sen. ph., Lact. idr., mollit odoratas pennarum vincula, ceras O., vincula ali vincla Tib., Pr. strastni, iskreni objemi, vinculum numerorum, societatis Ci., fidei, sponsionis L., externus timor, maximum concordiae vinculum L., beneficium et gratia sunt vincula concordiae Ci., accedit maximum vinculum (sc. amicitiae) Ci. prijateljska vez = nagib, motiv, razlog, vzrok, vinclis propinquitatis coniunctus Ci., sanguinis vincula rupit amor Pr.

zatič moški spol (-a …) tehnika der Stift (izmetalni Auswerfstift, navojni Gewindestift, odbojni Abweisstift, raztezni Streckstift, sojemalni Mitnehmerstift, stožčasti/konični Kegelstift, vodilni Führungsstift, zarezani Kerbstift); (čep) der Zapfen, Drehzapfen, (vodilni Führungszapfen); (moznik) der Dübel; (svornik) der Bolzen; (zamašek) der Knebel, der Stopfen, der Spund
medicina zob z zatičem der Stiftzahn