Franja

portitor¹ -ōris, m (portus) carinik, carinar, colnik, colninar, carinski zakupnik, carinski uradnik, tržni nadzornik, mitničar, mitninar: Suet. idr., ego pol istum portitorem privabo portorio Pl., solutu[m]st portitori iam portorium Pl., sed epistulam ab eo adlatam esse audivi modo et ad portitores esse delatam; hanc petam Ter., si intolerandum hos decemviros portitores omnibus omnium pecuniis constitui Ci., nolo enim eundem populum imperatorem et portitorem esse terrarum Ci.; metaf. o zvedavi ženski: portitorem domum duxi: ita omnem mihi rem necesse eloquist, quicquid egi atque ago Pl.

publicain [püblikɛ̃] masculin svetopisemski mitničar, cestninar; vieilli davčni zakupnik

publicano moški spol užitninski zakupnik

pūblicānus 3 (pūblicum) k državnim dohodkom sodeč: muliercula publicana Ci. „državna zakupnica“, zaničlj. = blodnica (vlačuga) državnega zakupnika (ker se je vdala Veru (Verres)); nav. subst. pūblicānus -ī, m glavni zakupnik državnih dohodkov v rimskih provincijah, državni zakupnik; večinoma so izhajali iz viteškega stanu: Lucr. fr., Ci., L., Iust., Icti.; pl. pūblicānī tudi = carinski urad, davčni urad: profiteri (izjaviti (izjavljati), navesti (navajati) podatke) apud publicanos Ps.-Q. (Decl.).

quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)

1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.

2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.

Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).

quintero moški spol zakupnik pristave; kmečki hlapec; kmet

restaurateur, trice [-ratœr, tris] masculin, féminin

1. restavratêr, -rka, lastnik, -ica ali zakupnik, -ica restavracije

2. restavrator, -rka, obnavljavec, strokovnjak za obnavljanje umetnin

restaurateur de tableaux, de tapis restavrator slik, preprog

royalty [rɔ́iəlti] samostalnik
kraljevska oseba (družina); kraljevsko dostojanstvo (hiša, kri, pravica); član kraljevske družine; kraljevska posest, kraljestvo
množina kraljevski privilegiji, prerogative
pravno licenca, dopustnina; del dobička, ki se plača avtorju za vsak prodani izvod; tantiema, honorar; najemnina, ki jo plača zakupnik lastniku zemljišča za izkoriščanje rudnika
množina tantieme, odstotki, honorar izumitelju ali lastniku patenta; avtorjev delež od dobička igre ali skladbe
figurativno velikopoteznost

royalty fees patentne pristojbine
author's royalties avtorjeve tantieme
inventor's royalty licenčna, patentna pristojbina
insignia of royalty kronske insignije
to get a royalty on dobiti tantiemo za

sponsor¹ [spɔ́nsə] samostalnik
odgovorna oseba; porok; boter, botrica, kum, kumica
ameriško, figurativno pokrovitelj, zaščitnik; zakupnik radijskega programa v reklamne namene; organizator

to stand sponsor biti porok, jamčiti
to stand sponsor to biti za botra, botrovati

squatter [skwɔ́tə] samostalnik
čepeča oseba
ameriško naseljenec na zemlji, za katero nima zakonite pravice
množina ljudje, ki so se leta 1946 v Londonu nasilno naselili v prazne hiše zaradi pomanjkanja stanovanj
avstralsko zakupnik pašnikov na veliko; živinorejec

Squatter State (vzdevek za) Kansas

superficiārius 3 (superficiēs) na zakupnem (v zakup vzetem) zemljišču stoječ, v dednem zakupu imet, dednozakupen, starejše primski: aedes, praedia Icti.; pren.: mathematice, ut ita dicam, superficiaria est, in alieno aedificat Sen. ph. — Od tod subst. superficiārius -iī, m dedni zakupnik, starejše primščak (primščič): Icti.

издольник, издольщик m najemnik, zakupnik zemlje za delež pridelka

casero hišen, domač; gospodaren, varčen; preprost

pan casero domač kruh
casero m hišni posestnik, gospodar; hišni upravnik; oskrbnik; najemnik; zakupnik; Am odjemalec

conductiō -ōnis, f (condūcere)

I. skrčevanje

1. medic. skrčitev: cruris, musculorum, nervorum Cael.

2. ret. kratek povzetek (posnetek): propositionis et assumptionis conductiones Ci. —

II. najem, zakup: Icti., colonus … cum idem ex eadem conductione fuerit in fundo Ci. kot zakupnik, socius aut affinis eius conductionis L., c. tota renuntiata est Ci. najemna pogodba, c. vectigalium L.

lovišč|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Fanggebiet; lovstvo das Jagdrevier, der Jagdbezirk; (gojitveno Hegerevier, Zuchtrevier); za ribolov: das Fischwasser, der Fischgrund, der Fanggrund
kataster lovišč der Jagdkataster
zakupnik lovišča der Jagdpächter
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
figurativno večna lovišča die ewigen Jagdgründe

lóvski hunting; hunter's

lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
lóvska družba a hunting party
lóvski čuvaj gamekeeper
lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
lóvski konj hunter
lóvski izlet hunting trip
lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
lóvski nož hunting knife, hanger
lóvska obleka hunting suit
lóvska oprema hunting outfit
lóvski pes hound; sporting dog
lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
lóvski ples hunt ball
lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
lóvska sezona shooting season
lóvski rog hunting horn, bugle
lóvski stolček shooting stick
lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
lóvska torba gamebag, hunting bag
lóvski zakon pravo game law
lóvski zakupnik game-tenant
lóvska zgodba hunting story
lóvska latinščina fisherman's tale
lóvski krst blooding
imeti lóvsko srečo to make a good bag

menz|a [é] ženski spol (-e …) die Kantine, die Mensa; v tovarni, podjetju: Werkküche
oficirska menza die Offiziermesse
zakupnik menze der Kantinenwirt
hrana v menzi das Kantinenessen, Mensaessen

minusculārius 3 (minusculus) k malim stvarem spadajoč, majhen: aquaeductus Cod. I. ozek, res Cod. I. malovredna, neznatna; subst. minusculariī -ōrum, m (sc. exactores) zakupniki, posamezniki manjših davčnih postavk, manjši davčni zakupniki (naspr. glavni davčni zakupnik): Cod. Th., minuscularii (po nekaterih izdajah minutularii) vectigalium conductores Aug.

Mustius 3 Mústij(ev), redko rim. rodovno ime, npr.

1. C. Mustius Gaj Mustij, rimski vitez in davčni zakupnik: Ci.

2. Plinijev prijatelj: Plin. iun.

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.