Franja

čudi|ti se (-m se)

1. (strmeti) staunen

2.
čuditi se, da staunen, [daß] dass; sich wundern, [daß] dass

3.
čuditi se komu/čemu sich wundern (über jemanden/etwas)

4.
čudim se čemu (spravlja me v začudenje) (etwas) wundert mich
(spravlja me v osuplost) (etwas) befremdet mich; (kaj se mi zdi čudno) ich finde (etwas) merkwürdig

damner [dane] verbe transitif, (religion) pogubiti, obsoditi na večne muke

faire damner quelqu'un koga v besnost, v hudo jezo, v obup spravljati
(religion) se damner pogubiti se, iti v pogubo, zaslužiti pogubljenje
se damner pour quelqu'un pogubiti se iz ljubezni do koga
Dieu me damne! (familier) presneto! (začudenje)

épater [epate] verbe transitif odbiti nogo, osnovo (quelque chose čemu); otopiti, sploščiti; figuré osupiti

épater un verre odbiti kozarcu nogo
il ne s'épate de rien njega nobena stvar ne spravi v začudenje

général, e, aux [ženeral, ro] adjectif splošen, obči; glaven; masculin splošno(st)

d'intérêt général splošno koristen
dans l'intérêt général v splošnem interesu
à l'étonnement général na splošno začudenje
en général v splošnem, na splošno, navadno, večinoma
amnistie féminin générale splošna amnestija
assemblée féminin générale glavna skupščina, občni zbor
bien masculin général splošna blaginja
culture féminin générale splošna izobrazba
directeur masculin général generalni, glavni direktor
état masculin général de la santé splošno zdravstveno stanje
Etats masculin pluriel généraux (histoire) generalni stanovi
état-major masculin général (militaire) glavni štab, generalštab, vrhovno poveljstvo oboroženih sil
frais masculin pluriel généraux obratni stroški
grève féminin générale splošna stavka
n'avoir qu'une idée générale de la question imeti le splošen, površen pojem o problemu
mandate masculin général generalno pooblastilo
mobilisation féminin générale splošna mobilizacija
opinion féminin générale splošno mnenje
quartier masculin général (militaire) glavni vojaški stan
secrétaire général generalni tajnik

honest [ɔ́nist] pridevnik (honestly prislov)
pošten, odkrit, odkritosrčen; nepokvarjen, pravi, pristen; pošteno zaslužen
šaljivo vrl, pošten
arhaično neomadeževan, nedolžen (ženska)

to be quite honest about it po pravici povedati; da povem po pravici
to turn (ali earn) an honest penny zaslužiti s poštenim delom
to make an honest woman of poročiti zapeljano dekle
honest goods pristna roba
ameriško, sleng & šaljivo honest Injun častna beseda
pogovorno honestly! kaj res! (začudenje); zares!, častna beseda!

impression [ɛ̃prɛsjɔ̃] féminin vtis

impressions de voyage vtisi s potovanja
avoir l'impression que ... imeti vtis, da ...
donner l'impression dajati vtis
faire une bonne, grande (grosse) impression napraviti dober, velik vtis
faire impression napraviti vtis, zbuditi veliko zanimanje, povzročiti začudenje, občudovanje

izráziti to express; to utter; to convey (the meaning); to be expressive (of); to phrase; to voice; (čustva) to express, to betoken, to reveal, to manifest; (formulirati) to put into words, to word

izráziti mnenje to express an opinion
izráziti svoja čustva to give voice to one's feelings
izráziti svojo misel to speak one's thought
izráziti sočutje z to express sympathy with
izráziti željo to voice one's desire
izráziti svoje začudenje to express one's surprise
izráziti stališče, da... to express the view that...
izráziti se to express oneself (v tem smislu to that effect)
jasno se izráziti to be explicit
jasno se izráziti, da... to make it clear that...
ne znam se izráziti I cannot find the appropriate words (ali terms)
ne vem, kako bi se ízrazil I don't know how to put it
ne najdem besed, da bi izrazil svojo misel I can't find words to convey my meaning
to se ne da izráziti that cannot be conveyed in words
lepota, ki je ni moč izráziti pesniško a beauty that beggars description
izráziti se energično o čem to express oneself strongly on something
dolgovezno, na široko se izráziti to expatiate (o on, upon)

mazette [mazɛt] féminin (majhno) kljuse; pri igri nespretna oseba; nesposobna oseba, mevža

mazette! gromska strela! presneto! vsa čast! (izraža občudovanje, začudenje)

mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

na mêji on the frontier
onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
mestne mêje city boundaries pl
starostna mêja age limit
živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
določitev mêje demarcation; delimitation
kršitev mêje violation of the frontier
prestopitev mêje frontier-crossing
mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
začrtati mêjo to draw a boundary
določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
to presega vse mêje that passes all bounds
moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something

merde [mɛrd] féminin človeško blato, drek, govno; figuré ničvredna stvar; figuré zapleten položaj, zagata

merde! drek! vraga (prezir, jeza, zaničevanje, nestrpnost)
merde alors! presnéto! hudiča! (občudovanje, začudenje)
faire sa merde (populaire) delati se važnega

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

oes moški spol množina

los oes vzkliki ah! (začudenje, strah)

predstávljati gledališče to play a part, to act, to perform, to represent (osebo a character)

predstávljati si to imagine, to picture to oneself, to form a picture of something; to fancy
živo si predstávljati to realize
kar predstavljaj si to! just imagine, fancy that!
tega si ni mogoče predstávljati it is not to be imagined
predstavljaj si to! just fancy!, fancy that!
tega si ni mogoče predstávljati it is not to be imagined
predstavljajte si moje veselje! imagine how happy I was!
živo si je lahko predstavljal tisti prizor he could well picture that scene
ni si težko predstávljati, kaj se bo zgodilo it is not hard to imagine what will happen
predstavljajte si moje začudenje! imagine my astonishment

putain [pütɛ̃] féminin, populaire vlačuga, deklina, prostitutka; kurba

quel putain de temps! kakšno grdo vreme!
putain! hudiča! (začudenje)
adjectif ki skuša vsem ugajati

rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv

snake¹ [snéik] samostalnik
zoologija kača
figurativno "kača", hudoben (zahrbten, podel, izdajalski) človek

hooded snake naočarka
ring snake belouška
venomous snake strupena kača
(great) Snakes! vraga! gromska strela! (začudenje)
snake in the grass v travi skrita kača, figurativno skrit sovražnik, hinavec, skrita nevarnost; sleng zrcalo
to cherish (to warm) a snake in one's bosom figurativno rediti gada na prsih
to have snakes in one's boots figurativno biti razburjen
to raise (to wake) snakes sleng, figurativno dregniti v osje gnezdo
to scotch the snake raniti, poškodovati kačo, figurativno ne popolnoma odstraniti nevarnosti
to see snakes sleng videti bele miši, imeti delirium tremens

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

stare² [stɛ́ə] neprehodni glagol
buljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za)
zijati; ježiti se (lasje)
prehodni glagol
s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)

to stare at s.o. in horror z grozo strmeti v koga
to stare s.o. in the face figurativno pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežen
death stareed me in the face smrt mi je pogledala v oči, mi je pretila
he stareed me out of countenance s svojim srepim pogledom me je zmedel
to stare into silence, to stare s.o. dumb utišati koga z ostrim pogledom
to make s.o. stare spraviti koga v začudenje
it will make everybody stare vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenja
the truth of it stares us in the face resnica o tem nam bije v obraz
to stare down zmesti, zbegati (koga) s pogledom

surface [sürfas] féminin površina; površje; zunanjost, videz; commerce kredit, sredstva; figuré površnost, plitvost

en surface (minéralogie, mines) na površini, na dnevnem kopu
surface de l'eau, de la mer vodna, morska površina
surface convexe, plane izbočena, ravna površina
surface de la Terre, terrestre površina Zemlje, zemeljska površina
40 mètres carrés de surface 40 m² površine
calculer la surface d'un appartement izračunati površino stanovanja
ne connaître que la surface des choses poznati le zunanjo plat, videz stvari
(populaire) enboucher une surface à quelqu'un osupiti koga, zbuditi v njem veliko začudenje
faire surface priti na površje
le sous-marin a fait surface podmornica je prišla na površje