Franja

mêjen fronterizo; limítrofe

mejna cona (postaja, mesto, področje) zona f (estación f, ciudad f, región f) fronteriza
mejni incident incidente m en la frontera
mejna carinska kontrola revisión f de aduanas
mejna črta línea f fronteriza, linea divisoria
mejni kamen mojón m, hito m
mejna kršitev violación f de frontera
mejni konflikt conflicto m de fronteras
mejno prebivalstvo población f (de la zona) fronteriza
mejna policija policía f de fronteras
mejna reka río m fronterizo (ali limítrofe)
mejni sosed vecino m
mejni spor litigio m de fronteras
mejni promet tráfico m en la frontera
mejni stražar guardia m fronterizo, (v Španiji) carabinero m
mejne utrdbe fortificaciones f pl de la frontera
mejni zid (stena) pared f (muro m) común

minírati miner, saper, percer une galerie de mine ; figurativno ébranler

minirati most (progo, zid) miner un pont (une voie ferrée, un mur)

molčáti (-ím) imperf.

1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono

2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma

nabit³ (-a, -o) (naphan)

1. gestampft, Stampf- (zid das Stampf-Mauerwerk)

2.
nabiti sneg der Pressschnee, Packschnee

nagíbati to incline (k to); to decline, to slope, to slant, to sway, to bend

nagíbati se to lean; to incline, to bend over, to bow, to tilt, to dip; figurativno to lean (k to, towards), to be inclined (ali disposed, prone) to
javno mnenje se nagiblje njemu v prid public opinion is veering his way
zid se nagiblje na desno the wall is tilting to the right
nagíbati se k prehladom to be subject to colds

naléči (-léžem) | nalégati (-am) perf., imperf.

1. stendersi su

2. calare (notte, silenzio)

3. teh. poggiare su, essere connesso con:
tram nalega na zid la trave poggia sul muro

nametáti (-méčem) | nametávati (-am) perf., imperf.

1. gettare; ammucchiare; sparpagliare:
nametati seno za konje gettare il fieno per i cavalli
nametati omet na zid gettare l'intonaco sul muro, intonacare il muro

2. abbozzare, schizzare;
nametati obleko nase vestirsi in fretta
nametati komu peska v oči gettare polvere negli occhi di qcn.
nametati jih komu po grbi bastonare uno di santa ragione, spianare a uno la schiena

nasip moški spol (-a …)

1. (nasutje) die Aufschüttung, Anschüttung, der Auftrag, zemeljski: Erdauftrag
zid z nasipom hinterfüllte Mauer

2.
gramozni nasip das Schotterbett

3. zaščitni: der Wall, zemeljski: Erdwall
protihrupni nasip der Lärmschutzwall
varovalni nasip Schutzwall

4.
geografija morenski nasip der Moränenwall

5. obrežni/obalni: der Deich
nasip za visoko vodo Hochwasserdeich, Flutdeich
brežina nasipa die Deichböschung
porušenje nasipa der Dammbruch, Deichbruch
obdati z nasipi vodo: eindeichen

6. zajezitveni: der Damm
odklonski/preusmerjevalni nasip der Ablenkdamm
zastružni nasip der Triebschneedamm
vrh nasipa die Dammkrone
porušenje nasipa der Dammbruch

7. cestni, železniški: der Damm
cestni nasip der Straßendamm
železniški nasip Eisenbahndamm, Bahndamm

8.
pristaniški nasip die Landungsbrücke

naslanja|ti (-m) nasloniti anlehnen, lehnen (na an/gegen)
naslanjati se sich anlehnen (s hrbtom na zid mit dem Rücken an die Wand, na naglašeno besedo pred seboj an das vorhergehende betonte Wort, na vzor an ein Vorbild), sich lehnen an, (sloneti) čez: sich lehnen über, skozi okno: aus dem Fenster lehnen
ne naslanjajte se skozi okno! nicht hinauslehnen!
(opirati se) sich stützen auf, figurativno beruhen auf

nasloníti to lean (ob, na against, na on)

nasloníti se to lean (na, ob steno, zid against the wall)
nasloníti se skozi okno to lean out of the window
nasloníti se nazaj to lean back
nasloníti bicikel ob zid to prop up a bike against the wall

nazóbčati (-am) perf. dentellare, addentellare; seghettare; zigrinare:
grad. nazobčati zid ammorsare

nenadoma prislov
(v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött. Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
Sopomenke: naenkrat

nepretŕgan (-a -o) adj.

1. ininterrotto, continuo, incessante; non stop:
grad. nepretrgan zid muro andante
nepretrgano trajanje permanenza

2. pren. frequente

ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

ob treh à trois heures
ob njej à côté d'elle
z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
ob reki le long de la rivière
ob hiši prés de la maison
ob denar priti perdre son argent
ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obésiti (obsojenca) pendre; suspendre, accrocher

obesiti perilo na balkonu suspendre du linge au balcon
obesiti sliko na zid accrocher un tableau au mur
obesiti se se pendre

oblépiti to stick (ali to paste) on (ali all over)

oblépiti sobo a papirjem to line a room with paper
oblépiti zid z lepaki to stick bills on the wall

oblic|a ženski spol (-e …) gozdarstvo der Rundling, das Rundholz; kamen: der Feldstein
zid iz oblic das Feldstein-Mauerwerk

obréžen (-žna -o) adj. costiero, litoraneo, rivierasco; zool. ripicolo:
obrežna cesta (strada) litoranea
obrežna pot lungomare; lungolago
obrežno mesto città costiera, rivierasca
geogr. obrežna ploščad piattaforma continentale
hidr. obrežni zid pennello

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures