Franja

klešč|e ženski spol množina, tehnika die Zange, -zange (čevljarske Falzzange, dvigalne Hebezange, dvojne Doppelzange, elektrika golilne Entisolierzange, elektrika izolirne Isolierzange, medicina za izdiranje zob Extraktionszange, za kosti Knochenzange, tehnika za luknjanje Lochzange, za sladkor Zuckerzange, elektrika za varovalke Sicherungszange, za žico Drahtzange, kombinirane Kombinationszange, kovaške Schmiedezange, luknjalne Knipszange, okrogle Rundzange, ploščate Flachzange, medicina porodne Geburtszange, tehnika prijemalne Klemmzange, Greifzange, razperilne Schränkzange, ribiške Anglerzange, gozdarstvo spravilne Rückezange, tehnika steklarske Glaserzange, Glasbrechzange, Kröselzange, vpenjalne Spannzange, žgalne Brennereizange); živalstvo, zoologija die Zange (na zadku : Hinterleibszange), ščipalke: die Beißzange; živalstvo, zoologija rakove: die Krebsschere
klešče za orehe (hrestač) der [Nußknacker] Nussknacker
gradbeništvo, arhitektura (lesena konzola) die Knagge
ročaj klešč der Zangengriff
vzeti v klešče koga (jemanden) in die Zange/Mangel nehmen

kléšče tenazas f pl ; alicates m pl ; (kirurške) pinzas f pl ; (porodničarske) fórceps m ; (za sladkor, rakove) pinzas f pl

klešče za lase tenacillas f pl
klešče za orehe cascanueces m
univerzalne klešče alicates universales
zobne klešče gatillo m
vzeti koga v klešče (fig) atacar a alg por dos lados; poner a alg en un aprieto

ključ¹ moški spol (-a …)

1. od vrat, do uspeha, tehnika der Schlüssel
angleški ključ der Engländer
francoski ključ der Franzose
slepi ključ der Rohling
-schlüssel (avtomobilski Autoschlüssel, glavni Hauptschlüssel, ploščati Flachschlüssel, sobe Zimmerschlüssel, stanovanja Wohnungsschlüssel, trezorja Tresorschlüssel, varnostni Sicherheitsschlüssel, za hidrant Hydrantenschlüssel, za hišna vrata Haustürschlüssel, za uro Uhrschlüssel, za odpiranje ohišja Gehäuseschlüssel, za svečke Kerzenschlüssel, za vžig motorja Zündschlüssel, kombiniran Kombischlüssel, matični Steckschlüssel, momentni Drehmomentschlüssel, nasadni Steckschlüssel, očesni Ringschlüssel, patetntni Patentschlüssel, rezervni Zweitschlüssel, vijačni Schraubenschlüssel, viličasti Gabelschlüssel)
na ključ gradbeništvo, arhitektura schlüsselfertig
zev ključa die Schlüsselweite
obroček za ključe der Schlüsselring
vzeti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
predaja ključev die Schlüsselübergabe
šop ključev der/das Schlüsselbund
|
figurativno dati pod ključ hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel bringen
imeti pod ključem hrano, zdravila ipd.: unter [Verschluß] Verschluss halten
biti pod ključem človek: hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel sein, auf Nummer sicher sein

2. (odpirač) der Öffner (za konzerve Dosenöffner)

komisíja commission; board of commissioners, body of persons entrusted with some investigation; committee; (naročilo) commission, order

v komisíji on commission
kupiti in prodati v komisíji to buy and sell on commission
dati (vzeti) v komisíjo trgovina to give (to take) in commission
biti v komisíji to be (ali to sit) on a committee
imenovati, postaviti komisíjo to appoint, to set up a commission, a committee
imeti blago v komisíji trgovina to have goods on commission
seja komisíje committee meeting
arbitražna komisíja arbitration committee (ali board)
izpitna komisíja board of examiners
komisíja izvedencev committee of experts
nadzorna komisíja supervisory committee
posebna komisíja special committee
stalna komisíja permanent committee, standing committee
preiskovalna komisíja committee (ali commission) of inquiry
mandatno imunitetna komisíja credentials commission
komisíja za volitve in imenovanja commission for elections and nominations
mešana komisíja joint commission

komisijsk|i (-a, -o) kommissionell, Kommisions- (pogodba der Kommissionsvertrag, blago die Kommissionsware)
dati/vzeti v komisijsko in Kommission geben/nehmen

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra

korájža courage; courageousness; pluck

izgubiti korájžo to lose courage
korájža me pusti na cedilu my courage fails me
vzeti komu korájžo to dampen someone's courage
zbrati korájžo to take one's courage (in both hands), to pluck up (ali to muster, to summon, to screw up) one's courage

kóvček (-čka) m valigia:
pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
trg. kovček z vzorci marmottina
trgovina s kovčki valigeria

kráncelj (-clja)

1. m pog. (venec) corona:
pog. šalj. vzeti krancelj sverginare

2. bot. lisimachia, nummolaria (Lysimachia nummolaria)

kredít credit; loan

na kredít or credit, pogovorno on tick
dolgoročen (kratkoročen) kredít long-term (shortterm) credit
dati, dodeliti kredít to grant a credit
dati komu kredít v višini X SIT to give someone credit for X tolars
imeti kredít to enjoy credit
kupiti na kredít to buy on credit
odpreti kredít pri kom to open a credit account with someone
prekoračiti kredít to overdraw one's credit
trgovati na kredít to deal on credit
vzeti kredít to raise credit
odobritev kredíta allowance of credit

kril|o³ srednji spol (-a …)

1. kos obleke: der Rock
hlačno krilo Hosenrock
mini krilo der Mini, Minirock
škotsko krilo Schottenrock
nagubano krilo Faltenrock
ovito krilo Wickelrock
plisirano krilo Plisseerock
spodnje krilo der Halbrock, Unterrock
dolžina krila die Rocklänge
pola krila die Rockbahn
guba na krilu die Rockfalte
žep na krilu die Rocktasche

2. figurativno der [Schoß] Schoss
vzeti v krilo in den [Schoß] Schoss nehmen
sedeti v krilu auf dem [Schoß] Schoss sitzen

krílo¹ (-a) n

1. gonna, gonnella; sottana:
nabrano, nagubano krilo gonna a pieghe
zvončasto krilo gonna svasata
hlačno krilo gonna pantalone
bombažno, volneno, platneno krilo gonna di cotone, di lana, di tela
držati se materinega krila stare sempre attaccato alle gonnelle della mamma
spodnje krilo sottoveste

2. pren. (ženska) gonnella:
letati za krili correre dietro alle gonnelle

3. star. (naročje) grembo:
vzeti otroka v krilo prendere il bambino in grembo

krívda guilt; fault

priznanje krívde plea of guilty
ni moja krívda it is not my fault, it's no fault of mine
čigava krívda je? whose fault is it?
dokazati komu krívdo to convict someone
vzeti krívdo nase to bear the blame
obtoženec je trdovratno zanikal krívdo the accused persisted in denying his guilt
zvaliti krívdo na koga to put te guilt on someone, žargon to let someone take the rap

krívda faute ženski spol , culpabilité ženski spol ; tort moški spol , injustice ženski spol

brez moje krivde sans qu'il y ait de ma faute
čigava je krivda? à qui la faute?
krivda je moja c'est ma faute
po moji krivdi par ma faute
pripisovati krivdo komu attribuer (ali imputer) la faute à quelqu'un
zvaliti krivdo na koga mettre tous les torts sur quelqu'un, rejeter la faute sur quelqu'un
vzeti krivdo nase prendre la faute sur soi, s'attribuer la faute
zavest krivde conscience ženski spol de la culpabilité

krívda culpa f ; culpabilidad f ; (napaka) falta f

brez moje krivde sin culpa mía
čigava krivda je to? ¿quién es culpable?
krivda je moja la culpa es mía, yo tengo la culpa
po moji krivdi por mi culpa, por culpa mía
pripisovati krivdo komu atribuir a alg la culpa, inculpar a alg, imputar a alg a/c
(z)valiti krivdo na nekoga achacar la culpa a alg, fam echar la culpa a alg
vzeti nase krivdo atribuirse la culpa, declararse culpable
dokaz krivde prueba f de culpabilidad
priznanje krivde confesión f (de una culpa)
zavest krivde conciencia f de la culpabilidad
naprtiti krivdo drugemu cargar a otro con la culpa

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

lahkó lightly; easily

lahkó prebavljiv easily digestible
lahkó pokvarljivo blago perishables pl
lahkó to čitaš? can you read this?
lahkó je mogoče, da... it is likely that...
lahkó, da je zbolel he may have been taken ill
on se lahkó uči he is a quick learner
lahkó ranjen slightly wounded, slightly injured
na lahkó kaj vzeti to make light of something, not to take it (too) seriously
ti lahkó govoriš, tebi je lahkó reči it's all very well for you to say (da... that...)
on se lahkó smeje he can afford to laugh