Franja

rȕpa ž
1. luknja: bušiti -u vrtati luknjo; zavući se u -u zavleči se v luknjo; ovo nije stan, ovo je rupa; sakriti se u mišju -u; biti deveta (posljednja, zadnja) rupa na svirali biti peto kolo; sabiti koga u mišju -u ugnati koga v kozji rog; ići mečki na -u podati se v nevarnost
2. jama, brlog

svéder (-dra) m

1. teh., obrt. trapano, punta:
vrtati s svedrom trapanare
jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
diamantni sveder fioretto diamantato
ročni sveder trapano a mano
rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
teh. navojni sveder maschio per filettatura
obrt. sveder za fina dela saettella
sveder za kamen barramina
sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore

2. aer. vite

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

vprašanj|e srednji spol (-a …) die Frage (aktualno Gegenwartsfrage, črnsko Negerfrage, delno Teilfrage, dvojno Doppelfrage, eksistenčno Daseinsfrage, izhodiščno Ausgangsfrage, izpitno Prüfungsfrage, jezikovno Sprachfrage, Sprachenfrage, kardinalno Kardinalfrage, ključno Schlüsselfrage, kontrolno Kontrollfrage, mejno Grenzfrage, nacionalno Nationalfrage, Nationalitätenfrage, nagradno Preisfrage, najvažnejše Hauptfrage, nasprotno Gegenfrage, odločilno Stichfrage, osnovno Grundfrage, osrednje Kernfrage, pravno Rechtsfrage, predhodno Vorfrage, proceduralno Prozedurfrage, rasno Rassenfrage, sporno Streitfrage, stransko Nebenfrage, strokovno Fachfrage, sugestivno Suggestivfrage, testno Testfrage, ugotovitveno Feststellungsfrage, usodno Schicksalsfrage, varavo Fangfrage, vmesno Zwischenfrage, žensko Frauenfrage, življenjsko pomembno Lebensfrage, cene Preisfrage, časa Zeitfrage, denarja Geldfrage, detajlov Detailfrage, interpretacije Auslegungsfrage, kompetence Kompetenzfrage, krivde Schuldfrage, manjšin Minderheitenfrage, meje Grenzfrage, moči/oblasti Machtfrage, nazora Einstellungsfrage, oblike Formfrage, obstoja/eksistence Existenzfrage, okolja Umweltfrage, postopka Verfahrensfrage, prepričanja Glaubensfrage, Überzeugungsfrage, presoje, preudarka Ermessensfrage, prestiža Prestigefrage, vere Glaubensfrage, vesti Gewissensfrage, vzgoje Erziehungsfrage, zaupanja Vertrauensfrage, znanja Wissensfrage)
odprto vprašanje eine offene Frage
retorično vprašanje eine rhetorische Frage
socialno vprašanje die soziale Frage
vprašanj po čem (nabiranje informacij) die Anfrage, die Erkundigung
vprašanje komu eine Frage an, die Befragung (des)
… vprašanj Frage-
(krog der Fragekreis, seznam die Frageliste, postavitev die Fragestellung)
to je samo vprašanje … das/es ist nur einer Frage des/der …
(časa eine Frage der Zeit, interpretacije eine Frage der Auslegung …)
to ni vprašanje (ni vprašljivo) das ist keine Frage
vprašanje je, ali … es fragt sich, ob
vprašanje je … es ist die Frage
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden
nasloviti vprašanje na eine Frage richten an
postaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen, anfragen bei
postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage
postaviti vmesno vprašanje med govorom, predavanjem: dazwischenfragen
zastaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen
nenehno vrtati z vprašanji otrok: (jemandem) ein Loch in den Bauch fragen

well¹ [wel]

1. samostalnik
izvir, vrelec, studenec; vodnjak
figurativno začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu
arhitektura dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi)
železnica shramba za vodo
navtika shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalke

well boring vrtanje (studencev itd.)
well-digger kopač studencev, vodnjakov
to sink a well (iz)vrtati vodnjak

2. neprehodni glagol
izvirati, vreti na dan, iztekati, brizgniti

to well out (ali forth) privreti ven
to well up dvigniti se, privreti kvišku
to well over preliti se, razliti se
prehodni glagol
pustiti izvirati ali teči

вертеть vrteti, sukati, obračati;
в. папиросу zvijati cigareto,
в. буравом vrtati s svedrom;
в. хвостом premeteno se prilizovati;
как ни верти karkoli storiš;