Franja

пыл m (zast.) plamen, vročina; (pren.) vnema, gorečnost;
в пылу бoя v bojni vihri

спе́ка -и ж., vročína -e ž.

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

afa f

1. sopara, neznosna vročina:
che afa! kako je soparno!

2. pren. toskansko nadlega:
mi fai afa nadležen si

Affenhitze, die, pasja vročina

ardor moški spol huda vročina, žar; žar ljubezni; vnema, gorečnost: pogum, hrabrost; medicina zgaga

en el ardor de la batalla v vročem boju, v naglici

Backofenhitze, die, huda/neznosna vročina, von der Sonne: pripeka

bochorno moški spol soparica, soparna vročina

¡qué bochorno! kako mučno, kakšna blamaža!

bollore m

1. vrenje, kipenje:
dare un bollore prevreti
alzare il bollore zavreti

2. ekst. huda vročina:
il bollore dell'estate poletna vročina

3. pren. razburjenje, razburjenost, razvnetost:
bollore di sdegno ogorčenost

4. navdušenje, gorečnost

Bruthitze, die, valilna toplota; figurativ pasja vročina

cancer² -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)

1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.

2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.

3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.

Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr.

canicola f pasji dnevi; ekst. pasja vročina

canícula ženski spol pasji dnevi; poletna vročina; pasja zvezda, kuzlak

cynocauma -atis, n (gr. κυνόκαυμα) vročina pasjih dni, pasja vročina, v pl. pasji dnevi: Plin. Val.

febbriciattola f pomanjš. od ➞ febbre rahla vročina

febbricola f

1. pomanjš. od ➞ febbre

2. med. dolgotrajna nizka vročina

febbrone m

1. poveč. od ➞ febbre

2. med. huda vročina

Fieberanfall, der, huda vročina

fournaise [furnɛz] féminin talilna, razbeljena peč; pečza peko; figuré hud ogenj, huda vročina, zelo vroč kraj

cette chambre est une fournaise en été ta soba je kot razbeljena peč poleti
se jeter dans la fournaise vreči se v bojni metež

Heilfieber, das, zdravilna vročina, vročinsko zdravljenje