Franja

insinuá -éz

I. vt. podtikati, podtakniti

II. vr. vriniti se

insinuare

A) v. tr. (pres. insinuo)

1. vtakniti, vtikati

2. zbuditi, zbujati; podtakniti, podtikati; namigniti, namigovati:
insinuare il dubbio zbuditi sum

B) ➞ insinuarsi v. rifl. (pres. mi insinuo)

1. prodreti, prodirati; pronicati

2. vriniti se

insinuate [insínjueit] prehodni glagol
neopazno vriniti, podtakniti, podtikati, vtihotapiti (into v)
nakazati, namigovati, cikati na kaj

to insinuate s.th. into the mind of s.o. vbiti komu kaj v glavo, dopovedati komu kaj
to insinuate o.s. into vriniti se, prikrasti se
to insinuate o.s. into the favour of s.o. prilizniti se komu

interlope [intəlóup] neprehodni glagol
vriniti se, vtihotapiti se, vsiliti se
ekonomija na črno trgovati

interpage [intəpéidž] prehodni glagol
vriniti med liste v knjigi

ir-rēpō -ere -rēpsī -rēptūrus

1. (z)lesti, (s)plaziti se v (na) kaj, vlesti se, priplaziti se: Amm., Fl., salamandra, si arbori irrepsit Plin., draconem repente irrepsisse ad eam Suet., veneno paulatim inrepente T., irrepentibus aquis Col.; z acc.: i. cubiculum, caveam Ap.; pren. o ljudeh: Gabinius decimo die inrepsit Ci. se je priplazil.

2. metaf. prikrasti se, vriniti (vrivati) se, vmuzniti se, vtihotapiti se, posta(ja)ti navada, udomačiti se, vtepsti (vtepati) se: Col., Plin. iun., Stat., ceteri post legem Papiam in municipiorum tabulas inrepserunt Ci., in testamenta locupletium i. Ci., in mentes hominum Ci., irrepsit haec lues in Italiam Plin.; z dat.: dolor irrepit paulatim requiescenti animo Sen. ph., ubi tibi mira irrepsit oblivio Aug.; z acc.: militares animos i. T.; occ. priljubiti (priljubljati) se komu: penitus inrepserat per luxum T., inrepentibus dominationis magistris T.

ir-rumpō -ere -rūpī -ruptum (-ruptūrus)

1. dreti v kaj, vdreti (vdirati), planiti, bukniti (buhniti) kam, udariti (udarjati) v (na) kaj, vlomiti (vlamljati) v kaj, napasti (napadati), lotiti se; redko abs.: cognoscit hostes inrupturos T., cum tot uno tempore inruperint Ci., ne bestiola conaretur inrumpere Ci. (v uho), irrumpentibus ad primum gemitum Suet., irrumpentibus adversariis Suet., irruperant iam agminis antecessores Suet.; nav. s kakim določilom kraja: cum latronum manu in Galliam i. Ci., X viri inrumpant in aerarium Ci., legio inrumpit in aciem hostium Ci., in aedes S., in castra Ci., in medios hostes, in partem hostium C., in forum ex altera parte L., flumen irrumpit in mare Cu., in hac parte in terras Plin. (o morju), e Scythico oceano in aversa Asiae Plin. (o morju), per Babyloniorum fines in Rubrum mare Cu., quā irrumpens oceanus Atlanticus Plin., Cethegus orabat, ut ad sese inrumperent S., intra moenia Sen. tr., intro Ter.; pesn. z dat.: thalamo V. v sobo, templo, tectis Sil., foribus Val. Fl.; tudi trans.: oppidum domum C., portam S., domūs limina V., stationes, Italiam T., cubiculum Plin. iun., Carthaginem Plin., arcem, moenia Romae, globos Sil., fores Lucan., collimitia Romana Amm.

2. metaf.
a) vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), pritepsti (pritepati) se, vriniti (vrivati) se, vsiliti (vsiljevati) se, zavlad(ov)ati; abs.: irrumpit cura O., adulatio T. se razširja, non vides fore, ut irrumpant vitia cum virtutibus Lact., irrumpunt optimi nonnumquam sensūs Q. včasih se vsiljujejo najboljše misli; z določilom kraja: atrocitas in Academiam inrupit Ci., in nostrum fletum inrumpes Ci. se hočeš vsiliti, irrupit in aevum nefas O., quomodo istas calamitates removeam, quae ad me irruperunt, quomodo illas, ad quas ego irrupi Sen. ph., luxuries quam in domum irrupit Ci., imagines in animos per corpus irrumpunt Ci., in pedes, hoc est in radices, irrumpit vis morbi Plin., grammatici ad suasorias i. Q.; trans. = obvlad(ov)ati, prevze(ma)ti, polotiti (polotevati) se, polastiti (polaščati) se: i. deos Stat. bogove nadlegovati z vprašanji, deinde irrumpit animum aliorum admiratio Sen. ph., animos populi fama irrupit Lucan.
b) silo storiti, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati): foedus, institutum Lact., legem Tert., pacem Cass.

parenthesize [pərénɵəsaiz] prehodni glagol
vriniti vmesni stavek; dati v oklepaj

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

press in neprehodni glagol
vsiliti se, vriniti se (upon s.o. komu)

schieben¹ (schob, hat geschoben)

1. (in v, durch skozi) porivati, riniti/poriniti, potiskati/potisniti

2. dazwischen: vriniti se; weg: odriniti (tudi figurativ), poriniti vstran (tudi figurativ)

3. sich schieben riniti se, in: vriniti se, irgendwohin: preriniti se

4. Kegel schieben kegljati

5. die Schuld schieben auf valiti/prevaliti krivdo na

6. schieben mit izvajati mahinacije z, prekupčevati

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

squeeze in prehodni glagol
s težavo, z muko vriniti

thrust in prehodni glagol
vtakniti, vriniti v

to thrust a word in now and then tu pa tam vreči (reči, ziniti) kako besedo v pogovoru

vocalize [vóukəlaiz] prehodni glagol
fonetika vokalično ali zveneče izgovoriti; spremeniti v samoglasnik; vriniti znake za samoglasnike (npr. v hebrejski pisavi)
neprehodni glagol
šaljivo govoriti, peti; (tiho) si popevati, brundati

вбираться, вобраться vriniti se, vtihotapiti se; vsesati se

ввергаться, ввергнуться vrivati se, vriniti se;
в. в погибель drveti v pogubo

вталкиваться, втолкнутся vrivati se, vriniti se, tiščati, siliti kam

втесаться (vulg.) vriniti se kam

затёсываться, затесаться vriniti se, splaziti se