Franja

sum¹ [sʌm] samostalnik
vsota, suma; znesek; seštevek; rezultat; zgoščenost, skupnost; kratkost; kratek pregled najvažnejših delov česa, resumé, povzetek
figurativno bitnost, bistvo, jedro
figurativno, zastarelo vrhunec, višek, najvišja točka (stopnja)

in sum skupno; (na) kratko, skratka
sum and substance bit
lump sum okrogla vsota (za več raznovrstnih dolgovanj); vsota, ki se takoj plača
a round sum okrogla (lepa, precéjšnja) vsota
sum total skupna vsota, globalni znesek
to do sums računati
he is good at sums on zna dobro računati

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

summit [sʌ́mit] samostalnik
vrh, vrhunec; višek; greben (vala)
arhitektura sleme
figurativno najvišji cilj

summit conference (meeting) politika konferenca (sestanek) na vrhu
at the summit of power na vrhuncu moči

summitās -ātis, f (summus) vrh, višek, vrhunec, vršina, višina: Macr., Amm., Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat Ap., polosque et axem ex caeli summitate vibratum profundam transmeare terram M., inde etiam summitates montium, ex quibus facile possunt depelli hostes, arces dicuntur Prisc.

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

superlative [sju:pə́:lətiv]

1. pridevnik
zelo velik, izreden, najvišji, nenadkriljiv; pretiran
slovnica presežniški, superlativen

superlative praise pretirana hvala
superlative wisdom izredna modrost

2. samostalnik
slovnica presežnik, superlativ; besede v superlativu; najvišja stopnja, vrhunec, višek; pretiravanje

to talk in superlatives govoriti v superlativih
he is the superlative of hypocrisy ni takega hinavca kot je on

supreme [sju:prí:m]

1. pridevnik (supremely prislov)
najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen

supreme authority najvišja oblast
supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
supreme courage največji pogum
Supreme Being religija Bog
Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
supreme end najvišje dobro
supreme hour poslednja (smrtna) ura
supreme master of painting dovršèn slikar
the Supreme Pontiff papež
supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
Supreme Soviet Vrhovni sovjet
to reign supreme neomejeno vladati

2. samostalnik
kdor je najvišji
figurativno vrhunec, višek

the supreme of folly višek norosti

tiptop [tiptɔ́p]

1. samostalnik
najvišja točka, vrh
figurativno višek, vrhunec; največja stopnja; popolnost; kar je najboljše, najvišje, najbolj izvrstno
množina, zastarelo najvišji družbeni sloji, zgornjih deset tisoč

2. pridevnik
najvišji
pogovorno izvrsten, odličen, prvorazreden, popoln, perfekten, tiptop

3. prislov
perfektno, prvovrstno, popolno, "prima"

toi -uri n višek, vrhunec; središče

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

top tujka angl. m invar.

1. obl. ženski odprti brezrokavnik

2. vrh, vrhunec:
questo libro ha raggiunto il top della classifica delle vendite knjiga je na vrhu prodajne lestvice

vârf -uri n

1. konica, ost; vrh

2. vrhunec, višek

vertex, stlat. in pesn. vortex -icis, m (vertere, vortere) vrtenje, vrtež, vrtinec; od tod

1. vrtinec, krnica, tolmun: L., Q., Sen. ph. idr., verticibus (sc. amnis) impliciti sunt Cu., illam (sc. puppim) rapidus vorat aequore vortex V., torrens corpora turbineo iuvenilia vertice mersit O., flumen doctum minores volvere vertices H., verticibus densus Thybris O. vrtinčasta; pren.: vertex amoris Cat., officiorum Sen. ph., medius pugnae Sil.

2. vrtinec vetra, ognja, plamena: Sen. ph. idr., venti vertex L., vertice intorti affligebantur L., vertex flammis volutus V., flammae trepidant rotantes vertice fumum H., vertex igneus Lucr.

3. nebesno vrtišče, nebesni tečaj, nebesni pol: Ci., Plin. idr., hic vertex (severni tečaj) nobis semper sublimis, at illum (južni tečaj) sub pedibus Styx atra videt V.

4. (človeško) tême, téme: V., O., Q., Plin. idr., ab imis unguibus usque ad verticem Ci. ali talos a vertice pulcher ad imos H. „od nog do glave“, „od glave do nog“, „od podplatov do temena“; pren.: vertice sidera tangam O. = sublimi feriam sidera vertice H.; sinekdoha pesn. glava: Cat., Stat., Val. Fl., Mart. idr., alba toto vertice canities O., humum vertice pulsat O., vertice subposito sacra portabant O., toto vertice supra est V.; metaf. vrh, višina, rt, vzpetina: Tib., Cat., Lucan., Petr., Amm. idr., montis O., Cu., Aetnae Ci., Erycinus V., Siculus Sen. tr., vertice ab alto vela videt Val. Fl., arcis Lucr., theatri, domūs Mart., terrae Mart. površina; (o drevesih) vršìč, vršíček: vertice celso quercus V., hirsuta vertice pinus O.; abstr.: a vertice (prim. gr. κατ' ἄκρης z višine) = od zgoraj: ingens a vertice pontus in puppim ferit V., ictus veniens a vertice V.; pren. vrh, vrhunec, najvišje, največje, najvažnejše, najpomembnejše, vêrteks: dolorum vertices Poeta ap. Ci. vrhunec, principiorum Amm. najvišji častniki, Alexandria, vertex omnium civitatum Amm. glava.

vērtice m

1. vrh (gore)

2. vrh; vrhunec, višek (tudi pren.):
al vertice na vrhu:
conferenza al vertice konferenca na vrhu
essere al vertice della carriera biti na vrhuncu kariere
raggiungere il vertice della fama doseči vrhunec slovesa
trovarsi al vertice della scala sociale biti na vrhu družbene lestvice

3. mat. vrh; ekst. točka:
vertice di un poligono vrh mnogokotnika

vrhúnac -nca m vrhunec: njena je sreća na -u

vŕšak vŕška m, mn. vŕšci vr̂šākā in vŕškovi vŕškōvā vrh, vršič, vrhunec: jutarnji, večernji vršak opterećenja špica; na -u jezika na koncu jezika; na vršcima prstiju na koncu prstov; biti na -u slave biti na vrhuncu slave

zēnit m

1. astr. zenit, nadglavišče

2. pren. knjižno zenit, vrhunec, najvišja točka

Zenit, der, (-/e/s, ohne Plural) nadglavišče, zenit; figurativ vrhunec, višek

zenith [britanska angleščina zéniɵ ameriško zí:-] samostalnik
astronomija zenit, nadglavišče
figurativno vrh, vrhunec, najvišja točka, višek

at the zenith of my career na višku moje kariere
to be at one's zenith biti na višku
to reach the zenith doseči višek, vrhunec

zénith [zenit] masculin zenit; figuré vrhunec, višek

être à son zénith biti na vrhuncu, višku