Franja

Horn¹, das, (-/e/s, Hörner) rog (tudi Musik); Berg: vrh, špik; Spitze: nos, kljun, am [Amboß] Amboss: nabrekli nos, kljun; bei Fasanen: (pernati) čopek; die Hörner bieten pokazati roge; sich die Hörner abstoßen iznoreti se; dem Ehemann: Hörner aufsetzen nasaditi roge; ins selbe Horn blasen tuliti v isti rog

īn-super

I. adv.

1. vrh(u), povrh, povrhu: T., humus insuper inicitur L., trabes i. immittere C., ingens i. Aetna imposita V., i. incumbere L., undique parietes atque i. camera S., i. inicere centones C., ferrum i. iactare Cat., cecidit et sonitum simul i. arma dederunt Enn. fr., cannas i. ponere Col., i. esse aliis (dat.) alia Lucr.; occ. od zgoraj: via subiecta iugo i. imminenti L., specus i. fimo onerant T., gravis i. ictus Lucan.

2. metaf. vrh, poleg tega, povrhu: Corn., si id parum est, i. poenas expetite L., haec i. addidit V., i. his (dat.) campi quod rex habet V., quin etiam i. scelus Ter., ni miserum etiam i. patri indicares Ter., latius i. Epicurus Ci., dictaturam i. praenomen Imperatoris Suet., togas i. et pallia distribuit Suet., agrum i. accepit Suet., non negando minuendove, sed i. amplificando Suet.; insuper habere za nepotrebno imeti = ne brigati se za kaj, prezirati: eam constantiam non insuper habere Gell., i. habere lacrimas Ap.; non i. habere z inf.: Gell. —

II. praep. z acc. vrh česa: i. arbores trabem planam imponito Cat., i. coronas simae faciendae sunt Vitr., i. lumbos meos insiliens Ap.

iugum -ī, n (k iungō; prim. gr. ζυγόν = got. juk, sl. igo)

I.

1. jarem, igo (na vratu vprežene živine): nos quibusdam bestiis iuga imponimus Ci., iuga tauris solvere V., demere H., iugum asinarium Cat., crebra iactatione cervicum iugum excusserant Cu.; o konjih: equi iugum quatere coeperant Cu., equi colla iugo eripiunt O., frena fert iugo (equus) V., demere iuga equis O.; o drugih živalih: tigres iugum collo trahentes H., leones iugo subdere Plin.

2. metaf. jarem = dolžnost: subtrahis effracto tu quoque colla iugo? O., ferre iugum pariter dolosi amici H. ki več nočejo nositi istega jarma; occ.
a) zakonski jarem: nondum subacta ferre iugum valet cervice H., Venus diductos iugo cogit aëneo H., alicui iugum imponere O., iugum ferre Pl., paulatim sub iuga colla dare Tib., eripere turpi colla iugo H.
b) suženjski jarem: iugum Macedonum deiecere Cu., fortunae iugum pati Cu., cuius a cervicibus iugum servile deiecerant Ci., servitutis iugum depellere Ci., iugum accipere L., Samnitium iugum subire T., alicuius ferre iugum H., iugum exuere L., iugo se exuere L., servitiis grave iugum demere L., aliena arva iugo premere V. „podjarmiti“, recipere imperii iugum Vell., iugum excutere Plin. iun.
c) jarem, narejen iz treh sulic v podobi Π, skozi katerega so morali iti premagani sovražniki v znak suženjstva: legionibus nostris sub iugum missis Ci., tudi sub iugo mittere, emittere L. izpod jarma spustiti, sub iugo abire L. biti spuščen izpod jarma; pren.: calamitates terroresque mortalium sub iugum mittere Sen. ph. premagati.

3. metaf. vprega: immissis iugis lora concussere aurigae V.; od tod meton. voz: Sil.; sploh dvojica, par: impiorum Ci. (Antonij in Dolabela), aquilarum Plin. —

II. jarem = prečnica, ki veže dve stvari

1. tkalsko vratilo, navoj: tela iugo vincta est O.

2. igo na ojesu: iugum (plaustri, temonis) Cu., L., Varr., Iust.

3. Tehtnica ali Polnočnica (ozvezdje): Sen. tr., Romam, in iugo cum esset luna, natam esse dicebat Ci.

4. veslaška klop, brv: animas, quae per iuga longa sedebant, deturbat V.

5. jarem, (gorsko) sleme, (gorski) greben: mons factus Atlas; iuga sunt umeri, caput cacumen O., summum iugum montis C., omnes eius iugi colles C., iugo circummissus in verticem collis evasit L., iugum Alpium L. alpsko pogorje = Alpe, iuga Tauri L., Pyrenaei iuga S., continentia iuga L., nive perenni (večnim) obruta iuga Cu., dorsum esse eius iugi aequum Ci., ut mutato itinere iugis Octogesam perveniret C., in immensis qua tumet Ida iugis O.; sinekdoha vrh, gora: in quibus es venata iugis? O., bacchata iugis Naxos V.

knap [næp]

1. prehodni glagol
drobiti, tolči (kamen)

2. samostalnik
narečno vrh, vrhunec; griček

Kogel, der, (-s, -) vrh, Geographie kopa

kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim

koníca ž
1. šiljak: noževa, iglina konica
2. vršak, vrh: konica jezika, prsta
3. vrh: konica nosu
4. špica, vrhunac, vršak opterećenja, saobraćaja: večerna konica pri porabi elektrike; konica v tramvajskem, avtobusnem prometu

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

Krone, die, (-, -n) krona (tudi Jagd); Pflanzenkunde venec; (Baumkrone) krošnja; (Deichkrone) zglavje, vrh; (Zahnkrone) krona, prevleka; bei Uhren: kronica; bei Messern: odebeljeni konec ročaja; figurativ glava, krona; die Krone der Schöpfung krona stvarstva; die Krone aufsetzen kronati; die Krone niederlegen abdicirati, odpovedati se kroni; in die Krone steigen stopiti v glavo; es wird dir kein Stein aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave; das setzt der Sache die Krone auf to je višek; einen in der Krone haben imeti ga pod kapo; in die Krone fahren razjeziti (koga)

kȕlmen m (lat. culmen) vrh, vrhunec, kulmen

Kuppe, die, (-, -n) vrh, konica; (Fingerkuppe) jagodica, jagoda (na prstu); Geographie Bergform: kopa, kopasta gora

mātūritās -ātis, f (mātūrus)

1. dozorevanje, dozorelost, zrelost, godnost (sadov): frugum Ci., frumentorum C., frumenta non multum a maturitate absunt C., festinata maturitas Q. pospešena = prezgodnja dozorelost.

2. zrelost = pravšn(j)a (primerna, ustrezna) fizična kakovost, dovršenost, popolnost: partūs Plin., muriae Col. primeren razsol, sucum ad maturitatem perducere Plin., ad maturitatem (per)venire ali maturitatem adipisci Plin.; occ. zrelost let, starosti, zrela leta: aetatis, indeflexa m. Plin. iun.

3. metaf.
a) duševna zrelost (dozorelost), goden (dozorel) (raz)um, dovršenost, izkušenost: senectutis Ci., aetatis ad prudentiam Ci., maturitatem Galli criminando T., m. Crassi T. dozorelo (dovršeno) govorništvo, veteris imperatoris Vell., virtutis Ci. ali orationis Ci., Q. dovršenost, incitationem eius non maturitate vel consiliis mitigabat Amm.; occ. dozorelost, pravi čas: sed eius rei maturitas nequedum venit et tamen iam appropinquat Ci., luna adfert maturitates gignendi Ci., maturitates temporum Ci. redni nastop (tek) letnih časov.
b) skorajšnji, hitri nastop, hitra (urna) izvršitev: precari maturitatem poenae Suet., beneficio (dovoljenje) Caesaris praestare maturitatem Front.
c) dozorelost = dopolnjen (popoln) razvoj, popolnost, dovršitev, višek, vrh: tamquam in arborum bacis terraeque fructibus maturitate tempestivā (sc. esse aliquid) quasi vietum et caducum Ci., omnium scelerum ac veteris furoris et audaciae maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., maturitas temporum L. = nastop stiske, hudih časov.

mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh

le mont Blanc Mont Blanc
les monts Alpe
monts d'or (figuré) zlati gradovi
mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
mont-de-piété masculin zastavljalnica
chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove

montuosità f

1. goratost, hribovitost

2. vrh, vzpetina

navrh predl. z rod.
1. vrh: navrh glave, planine
2. na gornjem koncu: navrh stola, dvorišta

Nock², der, (-s, -e) vrh

oglíšče s tjeme, teme, vrh: oglišče trikotnika, piramide

outre² [utr] préposition, adverbe razen, vrh (česa); onstran

outre que ne glede na to, da
en outre vrh tega, razen tega
outre mon travail régulier, je fais des heures supplémentaires razen svojega rednega dela opravljam še nadure
boire outre mesure čez mero piti
passer outre (à quelque chose) iti prek (česa), preiti (kaj), ne se ozirati na (kaj), ne se (z)meniti za (kaj)
passer outre aux inconvénients du logement iti prek, (hoté) spregledati nevšečnosti stanovanja
outre-Atlantique onstran Atlantika
outre-Manche onstran Rokavskega preliva
outre-Rhin onstran Rena
outre-tombe onstran groba
outre-monts onstran gora
commerce masculin d'outre-mer čezmorska trgovina
un coup d'épée l'a percé d'outre en outre sunek z mečem ga je predrl skoz in skoz

òvršak -ška m vrh: ovršak drveta; planinski ovršci; preko ovršaka

òvršina ž
1. vrh, vršič: ovršina drveta
2. koruzni lasje
3. koruzno steblo, koruznica
4. mn. okleščene veje z vrha drevesa
5. dial. gornja plast namočenih tropin, ki ni primerna za žganjekuho