Franja

squawk [skwɔ:k]

1. samostalnik
vpitje, vrisk, vreščanje; cviljenje, škripanje (vrat)
sleng zmerjanje, psovanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti; cviliti, škripati (o vratih); tarnati
sleng zmerjati, psovati

strigá stríg vt. (za)vpiti, (za)kričati, (za)vriskati; vt. zaklicati, (po)klicati

strillare

A) v. intr. (pres. strillo)

1. kričati, vpiti

2. ekst. govoriti zelo glasno

3. pren. ujeziti se, glasno ugovarjati

B) v. tr.

1. kričati, vpiti

2. pog. grajati, oštevati

suc-clāmō (sub-clāmō) -āre -āvī -ātum (sub in clāmāre) (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti komu, na koga, na kaj: Val. Max., Vell., Fl. idr., si esset libera haec civitas, non tibi succlamassent L.; z ACI: Lact., vociferanti succlamabat multitudo nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L.; s finalnim stavkom: populus succlamavit, ut locaretur Val. Max.; brezos.: succlamatum est ei frequenter Brutus in Ci. ep., sub hanc vocem haud minus ferociter … subclamatum est L.; pass.: succlamatus omnium maledictis ali publicā succlamatus invidia Q. (Decl.) obkričan, zasut s kričanjem (vpitjem).

suck in prehodni glagol
vsesati, vpi(ja)ti; pridobiti (znanje itd.); (o vrtincu) pogoltniti (koga)
pogovorno prevarati, ogoljufati, "potegniti" koga

suck up prehodni glagol
vsesati, vpi(ja)ti
neprehodni glagol
britanska angleščina, šola, sleng prilizovati se, biti pasje ponižen, peté lizati

súge súg vt.

1. sesati

2. vsrkavati, (v)srkati

3. srebati

4. vpijati, vpiti

take up prehodni glagol
dvigniti, pobrati; gor odnesti, vzeti s seboj gor; vpi(ja)ti, absorbirati (tekočino, vlago); zavzemati, jemati (čas, prostor); vzeti (na ladjo, na vlak itd.) (potnike); ujeti, prijeti, aretirati; prekinitit, pasti v besedo, ugovarjati, motiti, popraviti (govornika); vzeti (koga) za varovanca; začeti (študij, branje itd.), lotiti se (posla, poklica, dela), vzeti v roke; baviti se (s čim); nadaljevati (govor, preiskavo, izpraševanje, zasliševanje itd.)
medicina podvezati (žilo); povzeti (refren); pobrati (zanko); prevzeti (delnice); zategniti (jermen); pokupiti (knjige); sprejeti (službo); stanovati v
tehnično zatesniti; grajati
neprehodni glagol
zadovoljiti se, strinjati se (with z)
vdati se v
tehnično zapreti se sam od sebe (spah, stik, vrzel)
pogovorno začeti ljubezensko razmerje
ameriško začeti se (šola)

to take up the cudgels for figurativno krepko, goreče braniti, se zavzemati za
to take up current opinions privzeti trenutna naziranja (mnenja)
to take up the gauntlet (ali glove) pobrati rokavico, figurativno sprejeti izzivanje
to take up a thief prijeti, ujeti tatu
to take up time vzeti, jemati čas
to take up under debate ekonomija diskontirati (menico)
to take up with plain food zadovoljiti se s preprosto hrano
to be taken up with biti zaposlen z, biti poglobljen v
sponges take up water gobe vpijajo vodo
the train stopped to take up passengers vlak se je ustavil, da bi vzel (nove) potnike
he takes up with a bad lot druži se s tolpo malopridnežev

tinniō (tīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda)

1. (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati: Varr., Q. idr., tinnit hastilibus umbo Enn., numquam temere tinniit tintinnabulum Pl., tibi in foro diu tinnisse auriculas M. Aurelius ap. Fr. da ti je … cingljalo v ušesih.

2. metaf.
a) močno se oglasiti (oglašati), (za)kričati, (za)vpiti, (za)peti, (za)doneti: nimium iam tinnis Pl. tvojega dolgega besedičenja sem že sit, voce suā tinnire temperent Pl. naj ne vpijejo preveč, aliquid sufferti tinnire Suet. peti v nekaj polnoglasnega (donečega).
b) (v pogovornem jeziku) (za)cvénkati, (za)cvenkljáti, (za)cvenketáti = seči (segati) v mošnjo, plačati (plačevati): ecquid Dolabella tinniat Ci. ep. ali bo Dolabela plačal; prim. (pren.): veri speciem dignoscere calles, ne qua subaerato mendosum tinniat auro Pers. cingljati z nepravim cvenkom = dati nepravi cvenk.

ţipá ţíp vi. (za)vpiti, (za)kričati

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.

ùpiti ȕpijēm (se)
1. vpiti (se): zemlja je upila kišu; boja se upila u drvo
2. zagristi se: on se upio u svoj rad; upiti se pogledom u koga, u što zagledati se v koga, v kaj

urlá úrlu vi.

1. vpiti, kričati

2. rjoveti, rjuti

3. tuliti

4. bučati

vàpiti -ijēm, vápiti vápīm
1. vpiti: krv vapije u nebo za osvetom
2. koprneti: vapiti za pravicom
3. tožiti, tarnati: žena vapije nad nesretnom sudbinom

víkati vîčēm, víči, víčūći, vîkāh vîkāše, vîkān -a
1. kričati, vpiti: vikati na koga, zbog čega, po gradu; vikati jakim glasom
2. klicati: vikati za pomoć, za kim
3. pritoževati se: vojnici su vikali protiv menaže

vocear klicati, kričati, vpiti, dreti se; glasno prodajati

vociferar kričati, vpiti

vociferare

A) v. tr. (pres. vocifero) šušljati, podtikati

B) v. intr. vpiti, kričati

vociferate [vousífəreit] neprehodni glagol & prehodni glagol
glasno govoriti; vpiti, kričati, tuliti; zmerjati