Franja

nerve-knot [nə́:vnɔt] samostalnik
medicina živčni vozel, ganglion

Nervenknoten, der, Anatomie živčni vozel, živčno vozlišče

nodule [nɔ́dju:l] samostalnik
vozelček, grča
botanika kolence
medicina živčni vozel
geologija gruda, gruča

nodule [nɔdül] masculin majhna grča, majhen vozel

reefer [rí:fə] samostalnik
kdor zvija jadro
sleng gojenec pomorske akademije, aspirant
(= reefing jacket) tesen (dežni) mornarski plašč z dvema vrstama gumbov; podvezan vozel; ladja hladilnik, hladilni vagon
ameriško, sleng cigareta iz marihuane
avstralsko, sleng iskalec zlata, zlatokop

reef-knot [rí:fnɔt] samostalnik
navtika podvezan vozel

renouer [rənue] verbe transitif zopet zavozlati, napraviti vozel; zopet zavezati; obnoviti (stike, zveze); verbe intransitif obnoviti zveze, stike

(avec s) renouer sa cravate, ses lacets de chaussures zopet si zavezati kravato, vezalke pri obutvi
renouer la conversation, une alliance zopet začeti pogovor, obnoviti zavezništvo, zvezo
renouer avec un ami après une brouille zopet imeti stike s prijateljem po sporu
renouer avec une mode, un usage oživiti neko modo, običaj

sally² [sǽli] samostalnik
prvi premik, ko zaniha zvon za zvonjenje; vozel na vrvi pri zvonu, ki se drži v roki

Schifferknoten, der, mornarski vozel

single knot [síŋglnɔt] samostalnik
navtika enostaven mornarski vozel

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

topknot [tɔ́pnɔt] samostalnik
v vozel povezani lasje; vrh glave; pentlja za lase
zoologija čop

tu autem [tüotɛm] masculin, latin; vieilli vozel težave, bistvo neke stvari, zadeve

Turk's-head [tə́:kshed] samostalnik
turbanu podoben okrasni vozel; kroglasta metla (na dolgem držalu)

untie [ʌntái] prehodni glagol
odvezati, razvezati
figurativno razrešiti vozel; osvoboditi

untied to nevezan na
neprehodni glagol
odvezati (razvezati) se

wale knot [wéilnɔt] samostalnik navtika
(= wall knot) vozel na koncu vrvi

Weberknoten, der, tkalski vozel

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

cohibeō -ēre -buī -bitum (cum in habēre)

1. skupaj držati: bracchium togā Ci., crinem nodo H. zbrati v vozel.

2. obdajati, oklepati, v sebi (zaprto) imeti, vsebovati: quae (terra)... primum id (semen) occaecatum cohibet Ci., fortīs auro (z zlato zapestnico) c. lacertos O., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., marem cohibent callosa (ova) vitellum H., te... cohibent, Archyta, pulveris exigui... parva... munera H., omnes naturas ipsa (universa natura) cohibet et continet Ci., sidera in se cohibent clarum purumque colorem Lucr.; o abstr.: causae cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.

3. prosto gibanje z oviranjem (skupaj) držati, koga zaprtega imeti, zaje(ma)ti, zadrž(ev)ati, kaj (za)ustaviti (za)ustavljati): muris cohibet Ardea Turnum V., c. ventos carcere O., Pirithoum cohibent catenae H. ga držijo, ga vežejo, claustra cohibentia Ianum H. zapirajoče, c. sanguinem spongiā Cels., deos parientibus T.; s praep.: c. ventos in antris O., aliquem in vinculis Cu., milites intra castra Cu.; pesn.: nec Stygiā cohibebor undā H.; v pass.: tempestatibus cohiberi in portibus Auct. b. Afr., aquilones cohibiti iugis montium Cu.

4. pren.
a) zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), (u)krotiti, (o)brzdati: fletum vix c. Val. Max. komaj se joka vzdržati, diu lacrimas c. Plin. iun., o cohibete iras! V., c. iracundiam Ci., conatūs illius Ci., bellum L., voces nimias laudantium Suet. (o liktorju); c. artē aliquem Pl. dodobra utesniti (utesnjevati) koga, lahko tudi: c. se Ter.; v pass.: quae aliae (provinciae) procuratoribus cohibentur T., taciturnitate omnia cohibita sunt T. Pogosto z a(b): vzdrž(ev)ati od, odvrniti (odvračati) od...: a quibus rebus oculos cohibere te iura religionum cogebant Ci., a coniugibus vestris numquam effrenatas suas libidines cohibuisset Ci., c. manum, oculos, animum ab auro gazaque regia Ci., omnes a praeda Auct. b. Afr.; redko s finalnim stavkom: quas (feminas) verecundia stolae, ut in foro et iudiciis tacerent, cohibere non valuit Val. Max.; v zvezi z non ali vix se sklada glag. tudi kakor verba impediendi: quominus pugnam consererent, ne flumine interiecto cohibebantur T., (Germanicum) vix cohibuere amici, quominus eodem mari oppeteret T.
b) c. aliquid intra aliquid omejiti kaj na kaj: „multorum hominum“ appellatio intra modicum quoque numerum cohiberi atque includi potest Gell. — Od tod adj. pt. pf. cohibitus 3 skladen, skromen, zmeren: dicendi genus Gell., habitudo cohibitior Aus.

Opomba: Obl. coibēte = cohibēte: Pl.