Franja

sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé

sit sem je suis rassasié
biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou

sít harto ; (naveličan) cansado

biti sit haber comido bastante
najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

sivor [ó] moški spol (-ja …)

1. (volk) der Isegrim

2. (starec) der Graukopf

šakal moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schakal (podsedliški Schabracken-Schakal, progasti Streifenschakal, senegalski Senegalschakal, volčji Wolfsschakal, zlati Goldschakal)
etiopski šakal (etiopski volk/etiopska lisica) der Abessinische Wolf, der Abessinische Fuchs

tasmanski tiger stalna zveza
zoologija Thylacinus cynocephalus (izumrli vrečar) ▸ erszényes farkas, tasmán tigris
Sopomenke: volk vrečar

vólkec (-kca) m dem. od volk lupetto, lupacchiotto; zool. formicaleone (Myrmeleon formicarius); pl. volkci licosidi (sing. -e) (Lycosidae)

volkovi [ô] množina ➞ → volk

vrečar [é] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija das Beuteltier (orjaški Riesenbeuteltier)
… vrečar Beutel-, -beutler
jazbec vrečar der Beuteldachs
krt vrečar der Wühlbeutler, der Beutelmull
mali leteči vrečar der Zwergflugbeutler
veliki leteči vrečar der Riesenflugbeutler
medvedek vrečar (koala) der Koala
mravojedi vrečar der Ameisenbeutler
obročastorepi vrečar plezalec der Ringschwanz-Kletterbeutler
perorepi vrečar der Federschwanzbeutler
vrečar plezalec der Kletterbeutler
polh vrečar der Schlafmausbeutler
progasti veveričji vrečar der Streifenkletterbeutler
rilčasti vrečar der Rüsselbeutler
vrečar skakač der Springbeutler
vrečar svinjenožec der Stutzbeutler
volk vrečar der Beutelwolf
zverski vrečar der Raubbeutler

vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.

vréčar (-ja) m zool. pl. vrečarji marsupiali (sing. -e) (Marsupialia):
mravljinčar vrečar mirmecobio (Myrmecobius fasciatus)
volk vrečar tilacino (Thylacinus cynocephalus)

zelèn (-êna -o)

A) adj.

1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde

2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età

3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia

B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli!

žréti (žrèm)

A) imperf.

1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro

4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

5. pog. rodere, molestare

6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

2. pog. (prepirati se) litigare