Franja

Zadetki iskanja

  • voínţă -e f

    1. volja

    2. odločnost

    3. namen, namera, naklep
  • volentia -ae, f (volēns) volja, naklonjenost: „oportune“, inquit, „ardenti prorsus isto meo pectori v[i]olentiam scilicet perpetraturae venitis“ Ap., incunctanter ergo dimotis turbulis alacer continuare pompam mea[m] volentia fretus Ap., vel minimis et levissimis ab uno et vero principe habitis officii et bonae volentiae signis significari arbitror Fr.
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • volition [volíšən] samostalnik
    hotenje, volja; moč volje

    to do s.th. of one's own volition narediti kaj iz lastne volje
  • volizione f volja, hotenje
  • vȍljica ž dobra volja, volja: svoja kućica, svoja voljica
  • volontà f

    1. volja:
    a volontà po želji
    a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
    dettare le ultime volontà narediti oporoko

    2. volja, pripravljenost:
    il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati

    3. jezik
    verbi di volontà volitivni glagoli

    4. pravo volja, voljnost:
    volontà colpevole krivda
  • volonté [-te] féminin volja, želja; zapoved, naredba; pluriel muhavost, samovoljnost

    à volonté po volji, poljubno, po želji
    volonté ferme, faible trdna, šibka volja
    n'en faire qu'à sa volonté, faire ses quatre volontés delati po svoji glavi
    faire les quatre volontés de quelqu'un komu v vseh njegovih željah ustreči
    bonne volonté dobrovoljnost
    de bonne volonté dobre volje
    mauvaise volonté nevolja, slaba volja
    les dernières volontés (juridique) poslednja volja
    manque masculin de volonté nemočna, šibka volja, neodločnost
    être sans volonté ničesar ne posebno želeti
    avoir une volonté de fer imeti železno voljo
    faire acte de volonté pokazati se odločnega
  • voluntad ženski spol volja; samovolja; poželenje; namera

    voluntad de hierro železna volja
    buena voluntad dobra volja, dobrohotnost
    de (buena) voluntad prostovoljno
    mala voluntad zlobnost, nenaklonjenost
    propia voluntad prosta volja, samovolja
    por propia (ali libre) voluntad iz svoje volje
    captar la voluntad (de) prikupiti se komu
    ganar la voluntad (de) koga zase pridobiti
    hacer su voluntad uveljaviti svojo voljo
    la última voluntad poslednja volja, oporoka
    a voluntad po (mili) volji
    zurcir voluntades (fig) zvodništvo počenjati
  • vouloir2 [vulwar] masculin hotenje, volja, želja

    bon vouloir dobra volja, pripravljenost (za kaj)
    mauvais vouloir zla volja
  • will2 [wil] samostalnik
    volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
    (= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

    at will po volji
    of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
    with a will rad, vneto
    against one's own will proti lastni volji
    free will svobodna volja
    an iron will železna volja
    good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
    will to peace stremljenje po miru
    tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
    ill will mržnja, sovraštvo
    wicked will zloba
    to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
    to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
    to make one's will napraviti (svojo) oporoko
    to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
    this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • Wille, der, (-ns, -n) volja (tudi Philosophie; zur Macht do moči); letzter Wille poslednja volja (testament); freier Wille Philosophie svobodna volja; aus freiem Willen prostovoljno; aus gutem Willen z dobrimi nameni; bei bestem Willen pri najboljši volji (ne); mit Willen hote, namerno; nach seinem Willen po lastni volji, po svoji glavi; ohne jemandes Willen brez (čigavega) pristanka; wider Willen proti svoji volji, neprostovoljno; zu Willen sein biti pokoren, Frau jemandem: predati se; keinen eigenen Willen haben biti brez lastne volje
  • wish1 [wiš] samostalnik
    želja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla (for po, za)
    predmet želja, želeni predmet

    wishes množina (dobre) želje, pozdravi
    good, best wishes dobre, najboljše želje (voščila)
    according to my wishes po mojih željah
    to have one's wish videti svojo željo uresničeno
    he has had his wish dobil je, kar je želel
    if wishes were horses beggars might ride figurativno od dobrih želja še nihče ni bil sit
    the wish is father to the thought človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet pride
  • žèlja ž
    1. želja: skrovita želja skrita želja; snade me želja obšla me je želja; ispunjena želja za boljim životom; ispuniti svaku najmanju -u; pogoditi -u prijatelja uganiti prijateljevo željo
    2. zaželena: oj, dodi, Zule, dodi, željo moja
    3. volja, želja: posljednja želja
  • бажа́ння с., žêlja -e ž., hotênje -a s., vólja -e ž., hrepenênje -a s.
  • воля f volja, želja; svoboda, prostost; osvoboditev tlačanov;
    ваша в. kakor hočete;
    это в вашей воле to je odvisno od vas;
    волею судеб slučajno, po sili razmer;
    на волю (lj.) ven;
    с воли (lj.) zunaj;
    взять волю svojevoljno ravnati;
    всё это в божьей воле vse to je v božjih rokah;
    дать волю pustiti, naj gre, kakor hoče;
    нам дали вина в волю dali so nam vina, kolikor smo hoteli
  • во́ля ж., hotênje -a s., vólja -e ž., svobôda -e ž.
  • хотение n hotenje, volja
  • хоті́ння с., vólja -e ž., hotênje -a s.
  • acrimonie [akrimɔni] féminin pikrost, ostrost, trpkost, slaba volja, zbadljivost, žolčnost