Franja

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

stimmberechtigt ki ima pravico voliti/glasovati; stimmberechtigt sein imeti pravico voliti/glasovati

Stimmberechtigte, der, (ein -r, -n, -n), Stimmberechtigte, die, (-n, -n) oseba, ki ima pravico glasovati/voliti

Stimmberechtigung, die, pravica glasovati/voliti

sub-legō -ere -lēgī -lēctum (sub in legere)

1. (spodaj) pobrati (pobirati): quodcumque iaceret inutile H., bacam, ficum Col.

2. skrivaj vzeti (jemati), odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati), (u)krasti: liberos parentibus Pl.; metaf. kaj prestreči (prestrezati, prestregati), (u)loviti, ujeti, prisluškujoč (prisluškovaje) izvedeti: clam ali ex occulto alicuius sermonem Pl., carmina V.

3. dodatno (iz)voliti, (iz)voliti na mesto (namesto) koga: Varr., Val. Max. idr., e postremo in tertium locum esse sublectum Ci. fr., in demortuorum locum sublegere L., quas (sc. familias) … dictator Caesar … et princeps Augustus … sublegēre (sc. in numerum patriciorum) T.; occ. z dodatno izbiro (volitvijo) dopolniti (dopolnjevati): populo sublegendi senatum … potestatem permisit Iust.

sub-rogō (sur-rogō) -āre -āvī -ātum (sub in rogāre)

1. dati koga po ljudstvu (iz)voliti namesto koga ali nasvetovati (predlagati) koga ljudstvu za nadomestno (dodatno) (iz)volitev (o predsedniku volilnega zbora; za ljudstvo samo, ki je volilo, se je reklo sufficere): Val. Max., Fl., Aur. idr., in annum posterum decemviros alios subrogaverunt Ci., nec collegam subrogaverat in locum Bruti L., collegam sibi subrogare L., nullis subrogatis magistratibus L., ad consules subrogandos L., de praetore in locum Vipstani Galli … subrogando certamen incessit T.; metaf. (o cesarski oblasti): Gallienus in loco filii sui alterum filium subrogavit Aur.

2. kak zakon dopolniti: lex subrogatur, id est, adicitur aliquid primae legi Ulp. fr.

sūmō -ere, sūmpsī, sūmptum (iz *subs-emō; prim. umbr. sumtu = sūmitō)

1. vzeti, jemati (si), prije(ma)ti (za) kaj, zgrabiti (za) kaj: fustem Pl., aliquid duobus primoribus digitulis Pl., vas ali legem in manus Ci., Epicurum autem et Metrodorum non fere praeter suos quisquam in manus sumit Ci., nosse causas, quarum orationes in manus sumpserimus Q., sumere epistulam S., L., litteras Ci. ep. ali frumentum in cellam Ci. k sebi vzeti, (s)prejeti, frumentum ex agris C., iam commeatu sumpto L., equum alicui C. (od)vzeti; toda: equum ab aliquo C. = dobiti, prejeti, pomum de lance O., cyathos H., ferrum O., arma Ci., L., N., V., T. prijeti za orožje, odločiti se za orožje, bucina sumitur illi O.; o jedači in pijači = (po)jesti oz. (s)piti, popi(va)ti, (za)užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Sen. ph. idr., cibum Petr., quidquid cibi sumpsi N., lacerta in cibo sumpta Plin., sumere venenum, soporem N., partem Falerni, medicamentum Cu., potiunculam Suet.; o obleki, obutvi ipd. vzeti (si), jemati (si), nade(va)ti si, obleči (oblačiti) (si), obu(va)ti (si): togam praetextam L., sumpta virili toga Ci., regium ornatum nomenque sumere N., calceis et vestimentis sumptis Ci. potem ko se je obul in oblekel, gausapa si sumit, gausapa sumpta proba O., sumpta famulari veste Suet., sumere diadema Val. Max.; pren.: abiectā quaestoriā personā comitisque sumptā Ci. potem ko je nase vzel (prevzel) vlogo; o jemanju, prejemanju denarja = vzeti, jemati, preje(ma)ti, zaje(ma)ti, vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati, izposojevati) si, sposoditi (sposojati, sposojevati) si: argentum ab aliquo Ter., pecuniam sumpsit mutuam a Sex. Stloga Ci., pecuniam … sumptam mutuam Faesulas ad Manlium … portare S., si mutuas non potero, certumst sumam faenore (proti obrestim) Pl.; tudi sumere pecuniam (brez mutuam) in samo sumere ab aliquo Ci.; kot kupec si kaj vzeti ali jemati = kupiti, kupovati: decumas agri Ci., tanti ista (sc. signa) sumpsisti Ci. ep., quae (sc. obsonia) parvo sumi nequeunt H.; tudi = naje(ma)ti: perventumst eo, quo sumpta navis est Ci.; vzeti = osvojiti, pribojevati (si): proelio sumpta Thessalia est Fl.; occ.
a) vzeti (si), jemati (si) = dobi(va)ti: arma ab Samnitibus S., ex Gallia auxilia Cu., ex qua urbe vinum sumeret N.
b) v rabo vzeti (jemati), (po)rabiti, uporabiti (uporabljati), obrniti (obračati) na kaj, izda(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)trošiti: ei (sc. rei) hilarem hunc sumamus diem Ter., diem sumere ad deliberandum C., sibi aliquot annis sumptis ad confirmandas copias Ci., ad colloquium castra sumere Ci. določiti, operam frustra Ter. ali frustra tantum laborem sumere C. zastonj si (toliko) prizadevati, sumpseris tibi familiaritatem nostram ad praesidium ornamentumque Plin. iun., in mala uxore atque inimico siquid sumas, sumptus est: in bono hospite atque amico quaestus est, quod sumitur Pl., minus in istis rebus sumptumst sex minis Pl.; pesn. α) spolno vzeti (si), rabiti, uži(va)ti: mille licet sumant O., cum … nudam cuperet sumere uterque prior Mart., cum (sc. senex) voluerit aliquid sumere, opus anhelitu prodet Petr. β) (o)slabiti, treti, prevze(ma)ti: curis sumptus suspirantibus Enn. ap. Ci., venustate eius (sc. iuvenis) sumitur (sc. mulier) Ap.

2. metaf.
a) vzeti (si), jemati (si), preje(ma)ti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti: a Pompeio exempla Ci., ex hoc numero nobis exempla sumenda sunt Ci., sumere cognomen Ci. dati si, tempus cibi L. vzeti si, quamcumque deus tibi fortunaverit horam, grata sume manu H., ne petite auxilium, sed sumite O., laudem a crimine sumere O. zadobi(va)ti, pridobiti si, sumere praerupta gaudia O. uži(va)ti, robora O., vires O., H., robur corporibus animisque (na telesu in duši) L., sumpto rigore O., unde (= ut inde) vitam sumeret aptius H., distat, sumasne prudenter an rapias H., ab uno signo sumamus exordium Macr., fictio a capite sumit exordium Lact., ab illa quaestione principium sumere Lact.; poseb.: sumere animum O. osrčiti se; toda: animum ex eventu sumere T. odločiti se; z objektnim gen.: interficiendi domini animum sumere T. skleniti ubiti (usmrtiti) gospodarja; tudi sibi sumere z inf.: hi, qui sibi lugere sumpserunt Sen. ph. ki so sklenili; supplicium sumere kazen izvršiti (izvrševati), kaznovati: supplici sibi sumat, quod volt ipse, ob hanc iuriam Pl., damnati proditores sumptumque supplicium L., supplicium sumere de aliquo Ci., C. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. izvršiti nad kom (smrtno) kazen, kaznovati koga (s smrtjo); pesn.: et poenam scelerato ex sanguine sumit V. in se maščuje morilčevi krvi, quis tam crudelīs optavit sumere poenas? V. kdo si je dovolil tako kruto mrcvarjenje (tako kruto te razmrcvariti)?; occ. vzeti (si), jemati (si) = (iz)voliti, izbrati (izbirati) (si); s stvarnim obj.: sumere sibi studium philosophiae Ci., nos Capuam sumpsimus Ci. ep., sumere diem (sc. inaugurationis) Ci., tempus colloquendi N., hiberna sumpserant ad ipsorum luxuriam N., vilia potissimum sumere N., laxamentum plebi L., hic vobis bellum et pacem portamus: utrum placet, sumite L., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., quis te mala sumere cogit? aut quis deceptum ponere sumpta vetat? O.; pesn. sumere (sibi) z inf. izbrati si za predmet (za temo, za tematiko): quis sibi res gestas Augusti scribere sumit? H., quem virum … tibiā sumis celebrare, Clio? H.; z osebnim obj.: potestas non modo reiciendi sed etiam sumendi recuperatores Ci., sumere duces amnis peritos Cu. dobiti, priskrbeti si, quod tres patricios magistratus … nobilitas sibi sumpsisset L., sumere disceptatorem L., ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S. da sem vzel za svoje, da sem posinovil, sumere duos Caesares Eutr.; z dvojnim acc.: consulentibus nominatim Pythia praecepit, ut Miltiadem imperatorem sibi sumerent N., aliquem sibi collegam sumere Eutr.
b) kaj v roko (roke) vzeti (jemati), nase vzeti (jemati), ukrepati = začeti (začenjati), lotiti (lotevati) se česa, podvze(ma)ti kaj, prevze(ma)ti: tibi haec opera sumenda est Ci., sumere inimicitias Ci., proelium S. fr. ali proelia Suet. zače(nja)ti boj(e), spustiti (spuščati) se v boj(e), duellum cum aliquo L., bellum L., Fl., bellum facile sumi, aegerrume desinere S., sumere expeditionem Fl., periculum Sil., nec ponit aut sumit secures arbitrio popularis aurae H., quae prima exordia sumat? V. kjer bi začel?, prima fide (= fidei, gen.) vocisque ratae temptamina sumpsit O. je poskusila.
c) spreje(ma)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti: animo obsequium Pl., si vero etiam vitiosi aliquid est, id sumere et in eo vitiosum esse non magnum est Ci., patrum vestrosque antiquos mores vultis pro his novis sumere L., sumere formas V., speciem hominis O., Fortuna … vultus modo sumit acerbos O. zdaj neprijazno nabere obraz, sumere temperiem O., est etiam calor ille animo, quem sumit, in ira cum fervescit … ardor Lucr.; occ. privze(ma)ti, navze(ma)ti se česa, (pri)lastiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj: ipse autem Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut … C. se je (bil) navzel tolikšne ošabnosti, tolikšne predrznosti, ne imperatorias sibi partes sumpsisse videretur C., sumere sibi iudicium C., sume superbiam H. navzemi se ponosa, bodi ponosna, sumpsi hoc mihi pro tua in me observantia Ci. ep., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci.; s finalnim stavkom: hoc tibi sumis, ut innocens iudiceretur? Ci.
d) z ACI (v mislih, govoru) vzeti (jemati), imeti, šteti (kaj za kaj, kaj za kakšno), misliti (si), domnevati, določiti (določati): unde datum sumis Pl., beatos esse deos sumpsisti: concedimus Ci., tibi hoc sumis neminem, nisi qui patricius sit, bono esse genere natum Ci., id sumere istos pro certo, quod dubium controversumque sit Ci., pro non dubio sumebant … aequius esse … L., alterutrum fatearis sumasque necessest Lucr.; od tod subst. pt. pf. sūmptum -ī, n (gr. λῆμμα) domneva, domnevek = mnenje, podmena, premisa, hipoteza, ki jo je tudi nasprotnik dopustil, starejše podmenílo: M.; occ. v misel vzeti (jemati), v ozir (poštev) vzeti (jemati), omeniti (omenjati), navesti (navajati): homines natos sumere odiosum est Ci., ex hisque tuis sumam aliquem Ci., unum hoc sumo Ci., quid enim quisquam potest ex omni memoria sumere inlustrius? Ci., sumere annum tertium Ci., aliquid argumenti loco C. kot (za) dokaz, exemplum, testimonium Corn.

Opomba: Sinkop. inf. pf. sūmpse Naev. ap. Gell.; zastar. pf. surēmit = sumpsit, surempsit = sumpserit po: Fest. in P. F.

testable [téstəbl]

1. pridevnik
ki se da preizkusiti (izprašati, testirati)

2. pravno
ki mu je možno kaj voliti v oporoki; izpričljiv; zmožen testiranja, zmožen pričanja

votable [vóutəbl] pridevnik
upravičen glasovati ali voliti; izvoljiv

завещать voliti komu, zapustiti komu (v oporoki); izraziti poslednjo voljo

перевыбирать, перевыбрать znova (iz)voliti

переизбирать, переизбибрать znova (iz)voliti

aklamácija acclamation ženski spol , applaudissements moški spol množine

voliti z aklamacijo voter par acclamation

aktivna volilna pravica stalna zveza
v političnem kontekstu (pravica voliti) ▸ aktív szavazati jog

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

āspergō (adspergō) -ere -spersī -spersum (ad in spargere), v pozni lat. tudi āspargō -ere -sparsī -sparsum

I. z notranjim obj.

1. kam brizgniti (brizgati), sikniti (sikati), štrkniti (štrkati), potres(a)ti: aquam Pl. ali aquam Latinis Enn. fr. okrepčati, oživiti (pren.), aspersa temere pigmenta in tabula Ci., asp. virus ab undis Lucr., virus pecori V. okužiti živino, hoc iussos asperge sapores V., adspersis gaudet Amor lacrimis Pr., asp. liquorem oculis, bubus glandem Plin., salem, condimentum O., flores Suet., cinerem capiti suo Vulg.

2. pren. doda(ja)ti, vplesti (vpletati): guttam (Guttam) bulbo (Bulbo) Ci. (dovtipno v besedni igri z občnim in lastnim imenom), si illius comitatem tuae gravitati asperseris Ci., asp. sales orationi Ci., alicui sextulam Ci. 72. del komu voliti, alicui molestiam Ci. prizadejati, povzročiti, hoc aspersi, ut scires... Ci. ep. to pripominjam mimogrede, asp. labeculam alicui Ci. ali notam alicui Icti. pritakniti (pritikati), ea his commentariis aspersi, ut... Gell. —

II. z zunanjim obj.

1. oškropiti, poškropiti, potres(a)ti kaj s čim: comas Pr., aram sanguine Ci., sanguine mensas O., Cu., sedes nimbis Lucr., vestimenta leviter aquā Sen. ph., carnem sale Col., olivam sale Plin., imbre lutoque aspersus H., aspersa vacca semine L., aspersus sanguine Cu., aspersus ab equo suo Q., paululum pluviae aspersi sumus Fr.; pren.: guttulā pectus alicui asp. Pl. oživiti koga, cānīs aspergitur aetas O. se pokrije s sivimi lasmi, aspersa die dumeta Sen. tr., mons parvis urbibus aspersus Mel. tako rekoč posuta z..., Tiberinus aspersus maculis Iuv. lisasta tiberska riba, asp. aliquid mendaciunculis Ci. z majhnimi lažmi oškropiti, gemitu regias aures Val. Max. neprijetno dregniti, auditiunculā quadam de Catonis familia aspergi Gell. nekoliko zvedeti o...

2. pren. omadeževati, (o)skruniti (oskrunjati), (o)črniti, (o)grditi, oklevetati, obrekovati: hunc tu vitae splendorem maculis aspergis istis? Ci., asp. aliquem suspicione L., aspergi suspicione Ci. ali infamiā Ci., N., aspergere aliquem linguā Corn., quos rumor asperserat Cu.; brez abl.: adspergere cunctos H.

bailler [baje] verbe transitif, vieilli dati

bailler un soufflet dati zaušnico
bailler (à ferme) dati v zakup
bailler par testament voliti, zapustiti v oporoki
vous me la baillez belle! za norca me imate!

comitium -iī, n (comīre = coīre)

1. v sg. = zborišče, volišče, v Rimu prostor severno tik ob glavnem trgu (forumu), od katerega ga je ločevala sveta cesta (sacra via); po drugih je comitium zahodna polovica glavnega foruma: Pl., Varr., L., T. idr., quod crucem non posset in foro, non in comitio, non in rostris defigere Ci.; pren. uradno zborišče eforov v Šparti, eforej (ἐφορεῖον): si Spartae privatus in comitio esset N.

2. pl. comitia -ōrum, n zbor vsega rimskega naroda, sklican od pooblaščenega oblastnika, da sklepa o državnih poslih, voli državne oblastnike, sodi o glavnih zločinih ipd., narodni zbor, komicije: Varr., Suet. idr. Komicije c. curiata, centuriata, tributa se razlikujejo po tem, ali se je glasovalo po kurijah, centurijah ali tribuah: Ci.; c. consulum ali consularia L. za volitev konzulov, c. censorum, quaestoria, tribunicia Ci. ep. za volitev cenzorjev, kvestorjev, tribunov, c. amicorum N. kjer so se dali voliti prijatelji, Dolabellae comitiorum dies Ci. Dolabelov volilni dan, habere comitia populi Ci. imeti komicije, comitia haberi coepta sunt Ci., comitia fiunt regi creando L. potekajo za volitev kralja, comitiis consularibus factis Ci. ep., quis comitiis praefuit? Ci. je vodil … zbor; pren.: Pseudolus mihi centuriata habuit capitis comitia Pl. mi je izrekel smrtno obsodbo, ibo intro, ubi de capite meo sunt comitia Pl. kjer se odloča o moji glavi; pren. o narodnih zborih zunaj Rima: satis putabat se ad comitia (namreč k narodnemu zboru za volitev najvišjega svečenika na Siciliji) tempore venturum, si … Ci., c. praetoria Boeotorum L.

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.