Franja

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

askerbàša m vojaški poveljnik

auditor [ɔ́:ditə] samostalnik
poslušalec, učenec; preglednik računov, kontrolor; vojaški sodnik, avditor

aùdītor m (lat. auditor)
1. avditor, vojaški preiskovalec, sodnik
2. poslušalec, slušatelj, učenec

bàkāndža ž (madž. bakancs) težek vojaški čevelj

bàrjak m (t. bajrak)
1. zastava: pijana glava ne nosi -a
2. vojaški oddelek s svojo zastavo
3. pleme, ki se bojuje pod svojo zastavo

bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
1. namestnik
2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
3. odkup od vojaške obveznosti

bisoño moški spol vojaški novinec, rekrut; novinec, zelenec

bouteillon [-tɛjɔ̃] masculin, militaire vojaški kotel; nosač hrane; figuré, populaire govorica

bùljuk m (t. bölük)
1. zgod. buljuk, vojaški oddelek, četa
2. skupina: ali eto ti buljuk djevojaka
3. čreda, krdelo: buljuk volova, koza, stoke

cadet [kədét] samostalnik
kadet, vojaški gojenec; pripadnik ruske konstitucionalno-demokratske stranke; mlajši sin, mlajši brat
ameriško zvodnik

caisson [kɛsɔ̃] masculin vojaški transportni voz; keson, potapljaški zvon; architecture kaseta (v stropu); populaire glava

caisson de munitions, de vivres municijski, proviantni voz
(populaire) se faire sauter le caisson pognati si kroglo v glavo

caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. — Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.

capitán moški spol stotnik, kapetan; kapitan; vojaški poveljnik

capitán aviador letalski kapetan
capitán de fragata kapitan fregate
capitán general generalni stotnik; namestnik; vrhovni poveljnik španskih deželnih brambovcev
capitán general de la armada veliki admiral
capitán de ejército generalfeldmaršal
capitán de marina admiral
capitán de navío, capitán de alto bordo kapitan linijske ladje
capitán del puerto luški kapitan
capitán de salteadores razbojniški poglavar

capitulum -ī, n (demin. caput)

1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.

2. pren.
a) arhit.
a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.

capote [kəpóut] samostalnik
plašč s kapuco; (dolg) vojaški plašč; ženski klobuk, privezan s trakovi; streha kočije, avtomobilski pokrov

capote [kapɔt] féminin velik plašč s kapuco; vojaški plašč; strešica nad dimnikom; otroška avbica; automobilisme premična streha

capote anglaise (familier) kondom

cappēlla² f

1. gobji klobuk

2. glava (žeblja)

3. voj. žarg. rekrut, vojaški novinec, nabornik

cappellone m

1. poveč. od ➞ cappello velik klobuk; klobuk s širokimi krajci; taborniški klobuk

2. voj. žarg. rekrut, vojaški novinec, nabornik

carreggio m (pl. -gi)

1. prevoz z vozovi, vagoneti (v rudnikih)

2. vojaški konvoj