Franja

krajéven (-vna -o) adj. del luogo, locale:
krajevne navade usanze locali
krajevni vlak treno locale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. krajevni čas ora locale
lingv. krajevni odvisnik subordinata di luogo
lingv. krajevni prislov avverbio di luogo
krajevno ime toponimo
krajevno telefonsko omrežje rete telefonica locale
krajevne značilnosti colore locale
mitol. krajevno božanstvo nume indigete
lingv. krajevni izraz idiotismo

kreníti (-em) perf.

1. mettersi in cammino, in marcia; incamminarsi; avviarsi, partire:
vlak je krenil s postaje il treno partì dalla stazione
kreniti na pot avviarsi, mettersi in cammino
kreniti od brega salpare, partire
kreniti v boj muovere all'attacco
pren. kreniti z mrtve točke muoversi da un punto morto

2. deviare, svoltare, prendere; divagare:
kreniti na desno, na levo, v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
pren. kreniti s poti deviare (dalla retta via)
kreniti vstran divagare

kuloár passage; (v parlamentu) lobby; (na vlaku) corridor

vlak s kuloárji corridor train; (alpinizem) couloir; (rudnik) shoot

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

lokálen local

lokálna anestezija medicina local anaesthesia
lokálni časopis local paper
lokálne oblasti local authorities pl
lokálne novice local news pl (s konstr. v sg)
lokálni poročevalec local reporter
lokálni patriot local patriot, municipalist
lokálni patriotizem municipalism, local patriotism
lokálni promet local traffic, short-haul traffic
lokálni tisk local papers pl
lokálni vlak local train, stopping train, ZDA way train, local
lokálna železnica local railway, branch line
lokálna veličina (figurativno) local bigwig, ZDA local big noise

lokálen local

lokalna anestezija (medicina) anesthésie ženski spol locale
lokalna barva, lokalni kolorit couleur ženski spol locale
lokalni časopis journal local, feuille locale
lokalni patriotizem patriotisme moški spol local (ali de clocher), particularisme moški spol local
lokalni promet trafic local
lokalni vlak train moški spol d'intérêt local (ali de banlieue, de ceinture), familiarno tortillard moški spol
lokalna skupnost communauté locale
lokalna zgodovina histoire locale

lokálen (-lna -o) adj.

1. locale, del luogo:
lokalni kolorit colorito locale
lokalni vlak treno locale
pren. lokalni patriotizem campanilismo
astr. lokalni čas ora locale
pejor. lokalni mogočnež ras

2. med. locale:
lokalna anestezija anestesia locale

3. pejor. municipale

lokálen local

lokalna anestezija anestesia f local
lokalna kronika crónica f local
kronični list periódico m local
lokalna oblast autoridad f local
lokalni patriotizem patriotismo m de campanario
lokalni promet tráfico m local
lokalni prepiri rencillas f pl locales
lokalni vlak tren m local
lokalna železnica ferrocarril m local

lúksusen (of) luxury; luxurious; sumptuous; de luxe

lúksusno blago luxury goods pl
lúksusni davek luxury tax
lúksusna kabina de luxe cabin
lúksusni artikli articles pl of luxury, luxuries pl, fancy articles pl
lúksusni vlak de luxe train, Pullman

lúksuzen de luxe, luxueux, somptueux, fastueux

luksuzna izdaja (knjige) édition ženski spol de luxe
luksuzni hotel (avtomobil, vlak) hôtel moški spol (voiture ženski spol, train moški spol) de luxe
luksuzni predmeti articles moški spol množine (ali objets moški spol množine) de luxe

medkrajéven interurban

medkrajévni vlak intercity train, ZDA interurban

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

méšan mixed; mingled; intermixed; miscellaneous, heterogeneous; promiscuous

méšana družba mixed company
méšana kri mixed blood
méšane dvojice (tenis) mixed doubles pl
(ki je) méšane pasme mongrel
méšana šola mixed school
méšani vlak mixed train
méšan zakon (poroka) mixed marriage, marriage between persons of different social status (oziroma religion, oziroma race)
trgovec z méšanim blagom general dealer
z méšanimi občutki with mixed feelings

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

metro samostalnik
1. (vlak) ▸ metró
Njena največja želja je, da bi se peljala z metrojem, a tega zaradi stavke ne more storiti. ▸ A legnagyobb vágya, hogy metróval utazzon, de ezt a sztrájk miatt nem tudja megtenni.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica

2. (proga) ▸ metró, metróvonal
Barcelonski metro je enostaven in pregleden sistem petih linij. ▸ A barcelonai metró öt metróvonal egyszerű és áttekinthető rendszere.
Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica

minúta (-e) f

1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
minuta molka minuto di silenzio
vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
počakaj minuto attendi un attimo
vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

3. geogr., mat. minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo

mnógo (pred ednino) much; a great (ali a good) deal (of), a lot (of), pogovorno lots (of), bags (of); (pred množino) many, a great (ali a good) many; (pred ednino in množino) plenty of; a considerable amount

mnógo manj much less
v mnogem in many respects
mnógo boljši (bolje) much better
mnógo sreče! good luck!, lots of luck!
mnógo zabave! have a good time!
mnógo več ljudi many more people
mnógo bolj težaven much (ali far) more difficult
imajo mnógo denarja they have a lot of money, pogovorno they've got loads (ali pots, bags) of money
imam mnógo časa I have plenty of time
imajo mnógo dela they have much (ali a great many things) to do
ni mnógo takih, kot je on there are few men like him, there aren't many like him
nisem ga mnógo videl I haven't seen much of him
on mnógo bere he is a great reader
on mnógo dela (pije) he works (drinks) hard, he is a hardworking (hard-drinking) man
jaz mnógo dam manj I have a high opinion of him
mnógo vpitja za nič much ado about nothing
ne si mnógo storiti iz... not to make much of...
preli(va)ti mnógo krvi (solzá) to shed much blood (many tears)
jaz bi mnógo rajši (šel) I had much rather (go)
imamo mnógo časa, da ujamemo vlak (žargon) we've bags of time to catch the train
mnógo hoče več (pregovor) much wants more

móder¹ (-dra -o) adj. azzurro, celeste, turchino, blu:
modre oči occhi azzurri
ves moder od zavisti verde dall'invidia
modra cona zona blu
agr. modra galica solfato di rame
modra kri sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
les. modra pegavost macchiatura, chiazzatura
bot. modri glavač cardo pallottola (Echinops ritro)
modri glavinec fiordaliso, battisegola (Centaurea cyanus)
zool. modra ozimica coregono, lavarello (Coregonus lavarellus)
modri bikec nilgau (Boselaphus tragocamelus)
zool. modri drozg passero solitario (Monticola solitarius)
kem. modro barvilo blu
modro kobaltno barvilo zaffera
navt. modri trak nastro azzurro
žel. modri vlak treno azzurro
voj. modre čelade caschi blu
geol. modro blato fanghi blu
zool. modro sitce rodilegno giallo (Zeuzera pyrina)

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy