Franja

bogòvati bògujēm
1. živeti, vladati kot bog: bog boguje, car caruje; pustimo boga, neka na nebu boguje
2. ekspr. nasilno vladati: on boguje nad selom
3. ekspr. lepo, udobno živeti: u staro doba bilo je u svakoga dosta djece, a danas, kako vele, žene boguju

bogováti -ijem
1. gatati, proricati, vračati: ne bo se zgodilo, kar boguješ
2. bogovati, vladati kao bog

cȅsarovati -ujēm cesarjevati, vladati kot cesar

corrēgnō -āre skupno kraljevati, skupno vladati: Eccl.

duždèvati dùždujēm doževati, vladati kot dož

gouvernable [guvɛrnabl] adjectif vodljiv, ki se da krmariti ali vladati

hèrcegovati -ujēm hercegovati, vladati kot herceg

húliti se -im se
1. šunjati se: lisica se huli okoli kokošnjaka
2. podmuklo se vladati: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči

impos (inpos) -potis (gl. potis)

1. nemočen, ki ni kos komu ali čemu, ki ni gospodar, ki nima v moči, v oblasti, nezmožen vladati (krotiti); z gen.: qui sui est impos animi Pl., mentis Suet., Lact., sui i. Sen. ph. in tr., i. damni Ap. nezmožen prenašati.

2. nedeležen česa, brez česa: i. veritatis Ap.

impotēns (inpotēns) -entis, abl. -ī in -e, adv. impotenter

I.

1. nezmožen, nemočen, nevečen, slab: homo infans atque impotens Ci., valent, haec omnia ad salutem innocentium, ad opem impotentium Ci. slabotnežev.

2. z objektnim gen.: nezmožen vladati (krotiti) kaj, ki nima česa v oblasti (moči), ki ni gospodar česa: impotens sui Cu. ne gospodar samega sebe, animi Cu. nezmožen krotiti jezo, amoris T., irae L. nezmožen brzdati jezo; od tod pass.: elephanti impotentius … regi L. ki jih niso mogli več voditi.

— II. med. (z neizraženim zaimkom): brez oblasti nad seboj, ki ni gospodar samega sebe, nezmožen sebe vladati (krotiti), razbrzdan, vihrav, strasten, silovit, divji, brezmeren (brez mere), oblastiželjen, prevzeten, oblastljiv; o ljudeh: est ipse confidens, impotens Ci., advolabat … homo impotentissimus, ardens odio Ci., qui eum ferre potuissent impotentem, iracundum, contumeliosum? Ci., impotens militibus Iust. prevzeten, samosilen (tiranski) proti … , mea (amica) est impotens, procax Ter.; pesn. z inf.: quidlibet imp. sperare H. predrzno upajoča na kar koli; enalaga: nihil fecit impotenti animo Ci., quae est tam impotens inhumanitas? Ci., i. iniuria L., dominatio N., L., rabies L., impotentia mulierum iussa T., i. laetitia Ci., superstitio Cu.; adv.: impotenter regnare Auct. b. Alx., impotentissime facere Sen. ph.

— III. oba pomena združena: onemoglo besneč: monumentum, quod non aquilo impotens possit diruere H. pravzaprav „divji“, a obenem „onemogel“, zato, quod non possit diruere.

ingouvernable [ɛ̃guvɛrnabl] adjectif ki se ne da vladati (voditi)

ingovernabile agg. nevodljiv, ki se (mu) ne da vladati:
paese ingovernabile država v brezvladju

jeznorítiti -im prgavo se vladati: tu ne boš razgrajal in jeznoritil

knezòvati knèzujēm, knežèvati knèžujēm
1. kneževati, vladati kot knez
2. biti predstojnik knežine in svobodne plemenske občine, biti vaški predstojnik

kraljeváti -ujem kraljevati, vladati kao kralj, carevati: tu kraljujeta ljubezen in sloga

lavírati -am (nizoz. laveeren)
1. lavirati, križariti, krstariti, jedriti u cik-caku, ševuljicom
2. lavirati, okolišiti, izvijati se, vladati se prema okolnostima

misgovern [misgʌ́vən] prehodni glagol
slabo upravljati, slabo vladati

misrule [misrú:l]

1. samostalnik
slaba vlada; nered

2. prehodni glagol
slabo vladati

Lord of Misrule vodja božične proslave

obnášati se -am se ponašati se, vladati se: otrok se lepo obnaša; stroj se dobro obnaša
mašina dobro radi

papeževáti -ujem papovati, vladati kao papa