мокрый moker; vlažen;
мокрая погода deževno vreme
Zadetki iskanja
- сири́й прикм., suròv prid., présen prid., vlážen prid.
- сырой vlažen; surov, neobdelan; nezdravo debel
- aquāticus 3 (aqua)
1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: lotos O., aves, frutices, limus Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (po)vodne živali (naspr. agrestia): Vulg.
2. vodén = vlažen, moker: auster O., panis Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (sc. loca) močvirnati kraji: Plin. - bagnōlo m
1. redko med. vlažen obkladek, vlažna obloga
2. gradb. korito (za gašenje apna) - dampish [dǽmpiš] pridevnik
nekoliko vlažen; zaparjen - dampy [dǽmpi] pridevnik
precej vlažen - feuchtkalt mrzel in vlažen
- hūmidulus 3 (demin. hūmidus) nekoliko ali precej vlažen, — moker, — sočen: linum O. precej sočno laneno steblo, solum Col., comae Aus.
- hūmōrōsus 3 (hūmor) zelo vlažen, — moker, — sočen: Ap. h., Cael.
- īn-sūcidus 3 (insūccidus) ne vlažen, suh: tepor Aug.
- klamm vlažen in mrzel, Finger: otrpel, premrl; klamm sein biti brez denarja
- mouillure [mujür] féminin vlaženje, močenje; vlažen madež; grammaire mehčanje
- naßkalt, nasskalt mrzel in vlažen
- nebelfeucht vlažen od megle
- per-madēscō -ere -maduī (per in madescere)
1. (na)močiti se, (na)vlažiti se, ovlažiti se, posta(ja)ti vlažen: nonnumquam etiam, cum faenum cecidimus, imber oppressit; quod si permaduit, inutile est udum movere Col., cum terra pluviis permaduisset Col., ex eo tempore autumni, quo terra imbribus permaduerit Col., cum tota nocte permaduerit (sc. cythisum) Col., effuso permaduisse croco? Mart., festive credis te, Calliodore, iocari et solum multo permaduisse sale Mart., bovis caede Prud.
2. metaf. posta(ja)ti mlahav, omlahniti, pomehkužiti se: quod eo magis faciendum est, quod deliciis permaduimus et omnia dura ac difficilia iudicamus Sen. ph., fugite delicias, fugite enervantem felicitatem, qua animi permadescunt Sen. ph. - raw1 [rɔ:] pridevnik (rawly prislov)
surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet (with od)
boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen
figurativno neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)
raw brick nežgana opeka
raw cream smetana iz nekuhanega mleka
raw deal surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanje
raw material ekonomija surovina
raw oil surovo olje
raw recruits začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekruti
raw silk surova svila
a raw workman delavec začetnik
raw head and bloody bones strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicama
a raw head and bloody bones story grozljiva, pošastna zgodba - rawish [rɔ́:iš] pridevnik
nekoliko surov (o mesu); precéj hladen in vlažen (o vremenu) - relent [rilént] neprehodni glagol
omehčati se, omiliti se, ublažiti se; usmiliti se, postati popustljiv, ganjen; popustiti, ukloniti se
arhaično stopiti se, postati vlažen (moker, tekoč) - rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)
I. intr.
1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.
2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —
II. trans.
1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.
2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.