Franja

tormentor [tɔ:méntə] samostalnik
mučitelj; nadležnež
agronomija rahljalnik
navtika dolge vilice za jemanje mesa iz juhe
gledališče sprednja kulisa
film stena, ki vpija zvok

ugàdāljka ž glasbene vilice

Vorlegegabel, die, servirne vilice

камертон m glasbene vilice

carver [ká:və] samostalnik
rezbar, kipar, tisti, ki reže pri mizi meso; razrezalnik, velik nož

to be one's own carver biti svoje sreče kovač
a pair of carvers velik nož in vilice

debl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Stamm, der Baumstamm
rastlinstvo, botanika navidezno deblo der Scheinstamm
visoko deblo der Hochstamm
gozdarstvo der Schaft, das Rundholz; gozdarstvo (hlodovina) das Langholz
gozdarstvo čistost debla die Schaftreinung
gozdarstvo s tankim deblom dünnstämmig

2. živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika (phylum) der Stamm; lingvistika der Stamm, -stamm (besedno Wortstamm, jezikovno Sprachstamm)
anatomija mezgovno deblo der Lymphstamm
možgansko deblo das Stammhirn

3. pomorstvo pri čolnu: (držalo za vilice) der Ausleger; pomorstvo der Baum (deblo krmnega jambora Großbaum)
pomorstvo krmno deblo der Besanausleger

4.
genealoško deblo der Stammbaum

desertn|i [ê] (-a, -o) Dessert-
desertne vilice die Kuchengabel

držal|o srednji spol (-a …) der Halter, die Halterung, naprava: die Haltevorrichtung; (ročaj) der Henkel, der Griff; z nakazano obliko držala: der Haltehaken, das Haltegestänge, der Greifpilz, der Bügel (za žleb Rinnenbügel), der Ring (palčno der Daumenring); -halter (vpenjalno Klemmhalter, za pokrovke Deckelhalter, za brisače Handtuchhalter, za iglo Nadelhalter, tlačilno Niederhalter)
držalo za šobo der Düsenstock
pri čolnih: držalo za vilice der Ausleger
magnet: der Haltemagnet
stensko držalo der Wandarm, die Wandhalterung

favor moški spol naklonjenost, pomoč, usluga, ljubeznivost, laskanje; adutna barva

billete de favor brezplačna vstopnica
acoger con favor ugodno sprejeti
corresponder a un favor vrniti uslugo
estar a favor de alg. zavzeti se za koga
estar en favor uživati naklonjenost
estar en favor con alg. velik vpliv imeti na koga
¡es favor (que me hace V.)! laskate se mi! zelo ljubeznivo od Vas!
haga (hágame) V. el favor de un tenedor bodite tako ljubeznivi in podajte mi vilice
le pido a V. un favor prosim Vas za neko uslugo
a favor de v korist, v prid; s pomočjo; oziraje se na
en mi (a mi) favor v mojo korist
tener a su favor a alg. lahko računati na pomoč koga
por favor iz ljubeznivosti, iz usmiljenja
¡por favor! prosim!
dígame por favor povejte mi, prosim
se lo pido por favor vljudno Vas prosim za to
¡favor! na pomoč!
¡favor a la justicia! v imenu pravice!

fourche [furš] féminin vile; viličenje (veje, železnice)

fourche à foin, à fumier, de bicyclette vile za seno, za gnoj, vilice za bicikel
passer sous les fourches caudines (histoire, figuré) kot premaganec biti izpostavljen težki sramoti

fundō² -ere, fūdī, fūsum (prim gr. χέω [iz *χεƑω]) lijem, χοή in χύσις liv, lat. fūtis, fūtilis; menda sodita sem tudi con-fūto in ef-fūtiō)

I.

1. (o tekočinah) liti, izliti, preliti, vliti, zliti: sucum Lucr., humi merum V. škropiti, purum inter cornua vinum O., lacrimas (točiti) V., L., O. ali fletūs O., fundit Anigros aquas O., f. cruorem O., sanguinem Ci., V., O., Cu., (zevg.) vocem ali vitam cum sanguine V., O. s prelito krvjo prenehati govoriti, dušo izdihniti, f. glandes Auct. b. Afr., aera V. ali aes Plin., Iust. ali vitrum Plin. liti, topiti, taliti; z meton. obj.: duo carchesia Baccho humi f. V. (dve pitni posodi) = tekočino iz dveh pitnih posod), pateram vaccae media inter cornua f. V., Theodorus Sami ipse se ex aere fudit Plin. se je ulil (zlil), cum eius (statuae) membra fudentur Q., fusis omnibus membris Q. Na vprašanje odkod? z abl.: vina pateris V., vina patera in aras O., laticem urnis O., hanc (aquae vim) locis superioribus in Caesaris partem Auct. b. Alx.; s praep.: f. sanguinem e patera Ci., novum liquorem de patera H. Med. liti (intr.), teči, pretakati se, izlivati se, ulivati se (lat. pt. pf. se sloveni večinoma s pt. pr.): funditur ater ubique cruor V., cruor fusus O., sanguis in corporibus fusus Ci., nimbi funduntur ab aethere O., ingentibus procellis fusus imber L. ulivši se, Strymon funditur in sex lacus Plin.; refl. f. se razpliniti (razbliniti) se: litterā fundente se Plin.

2. meton.
a) namočiti, omočiti: tempora multo mero Tib.
b) (kot medic. t. t.) f. aliquem drisko povzročiti komu, dristiti: si compresserit aliquem morbus aut fuderit Cels. —

II. metaf. (o netekočih stvareh)

1. iztres(a)ti, izsuti, sipati, metati, lučati, (za)degati = zagnati: picem reliquasque res, quibus ignis excitari potest, fundebant C. so sipali, f. segetem in Tiberim L., nuces fusae (namreč v reko) L., f. odores in pectora O., fundunt simul undique tela V., f. sagittam Sil., rapa funditur Plin.

2. occ.
a) roditi, poroditi, obroditi: quem (Mercurium) candida Maia … fudit V., fudit equum magno tellus percussa tridenti V., tellus hederas fundet V., f. nictum V., quae (terra) … fundit frugem Ci., illa (ova) fetum fundunt Ci., animal prope certo tempore fudit omne Lucr., cunabula tibi flores fundent V., okrog tvoje zibelke bodo cvetlice rastle, Africa asinorum … multitudinem fundit Plin., cum centesimo Leontini campi fundunt Plin., f. infuntem, geminos infantes Hier.
b) izli(va)ti, razli(va)ti, širiti, razširiti, razprostreti: lumine adempto animam moribundo corpore fudit Lucr. je (izlil =) izdihnil dušo, visus Iuli fundere lumen apex V., fronde fundet virgulta et umbras (arbor) V., navis … latius fundere incendium coepit Cu., f. comas Lucan., Cicero hanc famam latius fudit Q., fundere, quae naturā contracta sunt Q.; pesn.: habenas fluviorum f. Val. Fl. rekam popustiti brzde; refl.: qua se plena per insertas fundebat luna fenestras V. se je mesečina ulivala, agmina se fundunt portis V. ali fundunt se carcere … equi Val. Fl. se usujejo; o govoru in govorniku: ipsa … se cum gestu fundit oratio Ci., tum se latius fundet orator Ci.; med.: ne (vitis) in omnes partes nimia fundatur Ci. da se preveč ne razplete, da ne gre preveč v vilice, da ne gre preveč na vse strani, da se preveč ne razveji, utrumque eorum fundi quodammodo et quasi dilatari putant Ci., semper ex eo, quod … latissime funditur, tota res appellatur Ci., homines fusi per agros vagantur Ci. se razkropljeni, raztreseni klatijo, apes circum lilia funduntur V. se usipljejo, folia circum funduntur V., a vertice flamma funditur V., flamma fusa e capite L.
c) (sovražnike v vojni) razkropiti, razpršiti, poraziti, potolči, premagati: Hirtius hostes fudit Ci., f. hostium copias Ci., C., sat funera fusi vidimus V. kot premaganci, hostes de iugis f. L.; meton. o vojskovodji: quo proelio Mardonius (= Mardonii exercitus) fusus est N. Pogosto v aliter. zvezi s fugare (gl. fugō): copiae fusae fugataeque sunt N., ut Parthos fugaret ac funderet Vell.; v raznih različicah brez aliter., npr.: hostium exercitum caesum fusumque cognovi Ci., omnibus hostium copiis fusis armisque exutis C., fusus pulsusque L., prima nos fundere sternereque T. Med.: fugā fundi L. razkropiti se na begu.
č) izustiti (glas, glasove idr.) od sebe dati, glasiti, (iz)govoriti, iznebiti se besed(e), (besedo, besede) bruhati: mera mendacia Pl., inanes sonos, physicorum oracula, versūs … ex tempore Ci. sipati, verba Ci., O., vox funditur Ci., f. haec dicta, talia, has ore loquelas, preces pectore ab imo V., opprobria rustica, opes H., verba in auras, convicia in aliquem O., voces Sil., preces Ap., Eccl., carmen Ci. spesniti, diras preces T. grozne (za)kletve, iras inanes Val. Fl.
d) (po)tratiti: tu verba fundis hic, sapientia? Ter., incassum fusi labores V. zastonjski trud.
f) na (ob) tla vreči, — treščiti, podreti, zlekniti: nec prius abstitit, quam septem ingentia victor corpora fundat humi V., dicitur (Ascanius) manu fudisse Numanum V., hunc ego … ingenti resupinum pondere fudi O. duos diverso vulnere fudit O., Steropen quod fuderat arcu Val. Fl.; v pass.: corpora ferro fusa iacebant V. — Od tod adj. pt. pf. fūsus 3, adv. -ē

I. lijoč (kot medic. t. t.), ki ima drisko, dristav: alvus fusior Cels. —

II. metaf.

1.
a) o krajih, zraku = razširjen, (na) daleč se razprostirajoč (raztezajoč), prostran: partem fusi monstrantur in omnem ingentem campi V. non fusior ulli terra fuit domino Lucan., aër fusus et extenuatus sublime fertur Ci.
b) o telesu: širok = močan: sunt fusa et candida corpora (Gallorum) L.; o roki: eadem (manus) fusius paulo in diversum resolvitur Q. širše.

2. zleknjen, ležeč: (Cerberus) fusus humi V., corpora fusa per herbam V., fusus in herba, in pellibus ursae O., fusa membra toro O., fusae per colla coronae O.

3. prosto se spuščajoč, padajoč, o laseh tudi razpleten, razpuščen, prost: crines V., fusus in pectore barbam (gr. acc.) V. s prosto na prsi se spuščajočo brado, togae fusae Suet. preohlapne (naspr. restrictae pretesne).

4. (o govoru) obširen, raztegnjen, dolgovezen, gostobeseden, neprisiljen: genus orationis fusum atque tractum Ci., genus sermonis … non fusum ac profluens, sed … Ci., materia abundantior atque ultra quam oportet fusa Q., constricta in latius fusa narratio Q., poëma initio fusum Q., fusi numeri Q., lingua Graeca prolixior fusiorque quam nostra Gell., multa quidem dici quamvis fuse lateque possint Ci., fuse lateque dicendi facultas Ci., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc articulatim distincteque dicuntur Ci., haec uberius disputantur et fusius Ci., fusius et ornatius rem exponere Q.; metaf. (o piscu, govorniku): fusus Herodotus Q., magis fusus Aeschines Q., in locis ac descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q.

glásben de musique, musical, philharmonique

glasbena šola école ženski spol de musique
glasbene vilice diapason moški spol

glásben (-a -o) adj. musicale; di, della musica:
glasbena kaseta musicassetta
glasbena lestvica scala musicale
film., rad. glasbena oprema sottofondo
glasbena zgodovina storia della musica
glasbena vzgoja educazione musicale
glasbena šola scuola di musica
glasbena akademija conservatorio
glasbena revija rivista di musica
glasbena spremljava accompagnamento musicale
glasbena oddaja trasmissione musicale
glasbena skrinja radiogrammofono a mobile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glasbena drama dramma in musica
glasbena medigra intermezzo musicale
glasbene vilice diapason
glasbeni bienale biennale di musica
glasbeni avtomat juke-box
glasbeni inštrumenti strumenti musicali
film. glasbeni komentar commento musicale
glasbeni okrasek abbellimento musicale, fioritura
glasbeni stavek tempo, movimento
glasbeni venček quodlibet

glásben de música; musical

glasbeno društvo sociedad f filarmónica
glasbeni instrument instrumento m de música (ali musical)
glasbena prireditev festival m
glasbena skrinja (mueble m de) radiogramófono m
glasbena visoka šola conservatorio m de música
glasbena ura lección f de música
glasbene vilice diapasón m (normal)

glasben|i (-a, -o) musikalisch; Musik- (avtomat der Musikautomat, direktor Musikdirektor, kritik der Musikkritiker, leksikon das Musiklexikon, pedagog der Musikpädagoge, prenos Musikübertragung, večer Musikabend, akademija die Musikhochschule, die Musikakademie, drama das Musikdrama, nagrada der Musikpreis, šola die Musikschule, terapija die Musiktherapie, vzgoja die Musikerziehung, gledališče das Musiktheater, življenje das Musikleben); -musik (spremljava die Begleitmusik, Hintergrundmusik)
glasbena umetnost die Tonkunst
glasbene vilice množina die Stimmgabel, die Klanggabel
glasbeno delo Werk der Musik/Werk der Tonkunst
glasbeno nadarjen musikbegabt

koló wheel

na kolesih on wheels
brez koles wheelless; (bicikel) cycle, bicycle, machine, pogovorno bike
dirkalno koló racing bicycle, racer
gonilno koló driving-wheel
mlinsko koló mill wheel
motorno koló motorcycle, pogovorno motor bike
turno koló roadster
črpalno koló (za vodo) waterwheel
koló ladje na kolesa paddle-wheel
koló obroč (otroška igrača) hoop
mučilno koló zgodovina the wheel (mediaeval instrument of torture)
gumasto koló tyre, ZDA tire
ladja na kolesa wheel-boat, paddle-steamer
zob kolesa cog (of a wheel)
zamašno koló flywheel
voz na dve kolesi, na štiri kolesa a two-wheeled, a four-wheeled carriage
sprednje, zadnje koló front wheel, back wheel
rezervno, nadomestno koló spare wheel
zobato koló cogwheel, toothed wheel, geared wheel
vilice kolesa wheel-fork
delati, vrteti kolesa šport to turn cartwheels
on je pêto koló pri vozu (figurativno) he is not worth his salt, he is quite useless, he is a useless individual
napraviti koló (o pavu) to spread out its tail
priti pod kolesa (figurativno) to go to the dogs
mučiti koga na kolesu zgodovina to break someone on the wheel
vrteti kolesa (pri parterni telovadbi) to turn somersaults (ali cartwheels)
peljati se s kolesom to ride a bicycle
voziti koló enoročno to ride a bike one-handed
voziti koló to ride a cycle, to cycle, to bike, to pedal
treti žrtev na kolesu zgodovina to break a victim on the wheel

nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.

namízen table(-)

namízni nož (žlica, vilice) table knife (spoon, fork)
namízni pribor tableware
namízna srebrna posoda silver (dinner) service
namízni prt (pri obedih) tablecloth, (okrasen) table cover
namízno (lahko) pivo table beer, light ale
namízno vino table wine, dinner wine
namízna svetilka table lamp
namízni tenis table tennis

nihajn|i (-a, -o) Schwingungs-, Schwing- (krog Schwingungskreis, elektrika Schwingkreis, zgib das Schwinggelenk, ravnina die Schwingungsebene, trdnost die Schwingfestigkeit, vrata množina die Schwingtür, število die Schwingungszahl)
nihajna žaga fliegende Säge
nihajne vilice množina die Schwinge
nihajna plošča tehnika die Taumelscheibe

telefón (-a) m telefono; apparecchio telefonico:
pošta, telegraf in telefon posta, telegrafo, telefono
slušalka, vilice telefona cornetta, supporto della cornetta
telefon zvoni il telefono suona, squilla
zavrteti telefon fare il numero del telefono
pridi k telefonu ti chiamano al telefono
brezžični telefon telefono senza fili
hišni telefon apparecchio derivato
javni telefon telefono pubblico
mobilni telefon telefono cellulare, telefonino
voj. poljski telefon telefono da campo
rdeči telefon (neposredna zveza med vladama ZDA in Rusije) telefono rosso