Franja

turbulent, e [-lɑ̃, t] adjectif živahen, razposajen; vieilli viharen, buren, besneč

élèves masculin pluriel turbulents nemirni, hrupni, razposajeni učenci

turbulentus 3, adv. -ē in turbulenter (turba)

1.
a) nemiren, viharen, vzburkan, razburkan: tempestas Fl., Ci., Auct. b. Alx.
b) zmeden, neurejen, brez reda: atomorum concursio Ci., quartum genus est varium et mixtum et turbulentum Ci. pisana in zmedena (zbrojena) zmes, aqua Ph. skaljena, kalna.

2. pren.
a) pass. nemiren, vznemirjen, poln nemira (zmešnjave, nereda), zmešan, neurejen, razburjen, buren, razburkan, turbulénten: res (naspr. placatae) Ci., res publica Ci., tribunatus Ci., annus turbulentior L., turbulentissimum tempus Ci., ea sunt et turbulenta et temeraria et periculosa Ci., medeantur animis nec eos turbulentos esse patiantur Ci.
b) act. vznemirjajoč, vznemirljiv, razburjajoč, buren, viharen, rovarski, spletkarski, zvijačen, prevraten, uporen, uporniški, puntarski: contio, cives, consilia Ci., errores Ci. blazneče, blazne, ut vitā, sic etiam oratione turbulentus Ci., seditiosus civis et turbulentus Ci., tribuni plebis turbulentissimi C., turbulentae minae populi Q., leges Suet., non turbulente Ci. ne da bi kazal zmedenost, ne da bi izgubil glavo Ci., nos nihil turbulenter, nihil temere facimus Ci., egit de Caepione turbulentius Ci.

uproarious [ʌprɔ́:riəs] pridevnik (uproariously prislov)
bučen (smeh), hrupen, buren, viharen (pozdrav, aplavz); povzročajoč nemir

uproarious merriment hrupno, prekipevajoče veselje
to laugh uproariously krohotati se, smejati se na ves glas

ventōsus 3, adv. -ē (ventus -i)

1. vetrn, vetrovit, vetroven, viharen, buren: Lucan., Lucr., Q., Col., Plin., Petr., Ap. idr., mare H., aequora V., Alpes O., pedes Veg. otekle, cucurbita Iuv. ventuza, rožič, Germania ventosior T., regio ventosissima L., ventose tumentibus pulvillis Aug., ventose atque inaniter currere Aug.; occ. napet, napihnjen, izbuhnjen, izbuhel: folles V., ventosi murmuris aurae V.

2. pesn. hiter (uren, nagel) kakor veter: equi O., alae V., Pr., mens cervorum Lucr.

3. metaf.
a) vetrn = napihnjen, nečimrn, bahav, domišljav, ohol: Stat., Plin. iun. idr., lingua, gloria V., quem tuli ad scenam ventoso gloria curru H., loquacitas Petr. naduta.
b) vetrast, vetrnjaški, nestanoviten, spremenljiv: ingenium L., plebs H., imperium Ci., tu tuis alis ventosior O.

venturoso srečen; ugoden; viharen (vreme)

día venturoso srečen dan

vȉhōran -rna -o viharen, vihrav: -o vrijeme; vihoran temperament

vijeliós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. viharen, nevihten

2. buren

wight² [wáit] pridevnik
močan, mogočen; viharen; uren, okreten
zastarelo hraber, pogumen

wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo

wintry [wíntri] pridevnik (-trily prislov)
zimski; mrzel, hladen; vetroven, viharen
figurativno neprijazen, mračen, turoben; postaran, sivolas, star

a wintry sun zimsko sonce
a wintry smile hladen nasmeh

буревой viharen

бу́рний прикм., viháren prid., búren prid.

вьюжный viharen;
вьюжная погода metež

ураганный orkanski, viharen

штормови́й прикм., viháren prid.

Beifallssturm, der, viharen aplavz, viharno ploskanje

emborrascar(se) [c/qu] viharen postati; raztogotiti se; propasti

explosion [ɛksplozjɔ̃] féminin eksplozija, razpok, razlèt (granate); figuré izbruh (vulkana, bolezni); viharen izliv (jeze)

faire explosion eksplodirati, razleteti se
explosion de colère, de haine izbruh jeze, sovraštva
explosion nucléaire jedrska eksplozija
explosion de rire salva smeha

hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)

I.

1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.

2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.

— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.

— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne.

huracán moški spol orkan, viharen veter