-
vesêljce (-a) n dem. od veselje piccola gioia, piccolo piacere
-
vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
-
vsak (-a, -o)
1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann
2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)
3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre
4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied
-
vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
-
vzeti1 [é] (vzamem) jemati
1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen
2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen
3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen
4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen
5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken
6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen
7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen
8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …
9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati1
-
začútiti (-im)
A) perf. sentire, provare, avvertire:
živali začutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
začutiti potrebo po gibanju provare il bisogno di muoversi
začutiti jezo, veselje, žalost provare rabbia, gioia, tristezza
začutiti bolečine v hrbtu avvertire dolori alla schiena
začutiti ljubezen do concepire affetto per
B) začútiti se (-im se) perf. refl. sentirsi:
začutiti se samega in zapuščenega sentirsi soli e abbandonati
-
zadovoljstv|o [ó] srednji spol (-a …)
1. (zadovoljnost) die Zufriedenheit
2. (veselje) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z zadovoljstvom mit Vergnügen
3. (zadoščenje) die Befriedigung
z zadovoljstvom mit Befriedigung
|
biti v zadovoljstvo komu (jemandem) Freude machen, (jemanden) befriedigen
-
zagreníti amargar , fig acibarar
zagreniti komu življenje (veselje) amargar la vida (la alegría) a alg
-
zmanjš|evati (-ujem) zmanjšati (langsam, allmählich) ➞ → zmanjšati
zmanjševati veselje die Freude beeinträchtigen/schmälern
-
zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
-
žalost ženski spol (-i …)
1. die Trauer, die Traurigkeit, das Leid; (skrbi) der Kummer
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
žalost in skrbi Kummer und Sorge
hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
kupček žalosti človek: der Trauerkloß
od žalosti vor Gram, aus Kummer
gube od žalosti Kummerfalten množina
utapljati žalost v alkoholu seinen Kummer im Alkohol ertränken
predajati se žalosti sich dem Gram hingeben
zrediti se od žalosti Kummerspeck ansetzen
2.
na žalost leider, bedauerlicherweise
na mojo žalost zu meinem Leidwesen, zu meinem Bedauern
3.
religija Marija sedem žalosti Maria Sieben Schmerzen
-
žálost sadness; sorrow; mournfulness; depression; gloom; melancholy; distress; affliction; grief
veselje se spremeni v žálost joy turns to grief
v dvoje se žálost laže prenaša (arhaično) two in distress make sorrow less
na mojo žálost to my sorrow
na njegovo veliko žálost to his regret (ali annoyance, vexation)
biti v globoki žálosti to be in deep mourning
-
življenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)
1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)
2.
živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen
3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)
4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
nesolidno življenje ein lockeres Leben
sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben
5.
življenje v dvoje die Zweisamkeit
6.
religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
večno življenje das ewige Leben
7.
vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang
8.
figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
(njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden
9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
jesen življenja der Herbst des Lebens
luč življenja das Lebenslicht
oblika življenja biologija die Daseinsform
pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)
11.
živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
(v vodi im Wasser heimisch)
12.
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
tvegati življenje sein Leben wagen
uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
zastaviti življenje sein Leben einsetzen
živeti življenje ein Leben leben
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen
brez življenja leblos, planet: unbelebt
do življenja aufs Leben
pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
volja do življenja der Lebenswille
med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben
na življenje in smrt auf Leben und Tod
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
po življenju nach dem Leben
sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten
pred življenjem vor dem Leben
strah pred življenjem die Lebensangst
pri življenju am Leben
pustiti pri življenju am Leben lassen
skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen
v življenje ins Leben
priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
v življenju im Leben
izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
spreten v življenju weltgewandt
v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
z življenjem mit dem Leben
igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen
za življenje fürs Leben
za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
nevarnost za življenje die Lebensgefahr
odločilen za življenje lebensbestimmend
odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
pomoč za življenje die Lebenshilfe
potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
prositi za življenje um sein Leben bitten
sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
za vse življenje fürs ganze Leben
zveza za vse življenje der Lebensbund
ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich
za življenja zu/bei Lebzeiten
za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten
zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben