Franja

censo moški spol ljudsko štetje; ocenitev premoženja; hišna najemnina; davek

censo electoral volilni imenik
ser un censo (perpetuo) biti večen vir izdatkov

locomotive¹ [lóukəmoutiv] pridevnik
premičen, premikalen, gibalen
šaljivo ki vedno potuje

a locomotive person večen potnik
locomotive engine lokomotiva
locomotive organs noge, premikalni organi

mécontent, e [-kɔ̃tɑ̃, t] adjectif nezadovoljen (de quelque chose s čim); nezadovoljèn; masculin nezadovoljnež; godrnjač

mécontent de son sort nezadovoljen s svojo usodo
un perpétuel mécontent večen nezadovoljnež

militant, e [-tɑ̃, t] adjectif vojskujoč se, bojevit; masculin, féminin borec, -rka (za idejo), (vnet) branitelj, zagovornik; politique aktivist

militant ouvrier, syndicaliste delavski, sindikalni aktivist, borec
militants de base aktivisti stranke brez posebnih funkcij ali odgovornosti
(religion) l'Eglise militante živa Cerkev
vie féminin militante večen, stalen boj

sēmpre avv.

1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno

2. stalno

3. vsakokrat

4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?

5. vendar; če

6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen

sērus 3 (indoev. kor. *sēi- popuščati, biti počasen, biti pozen, pozno prihajati; prim. skr. sāyám zvečer, lat. sētius, lit. at-sainus nemaren, irsko sīr dolgotrajen, večen, got. seiþus pozen, sainjan oprezovati, obotavljati se, stvnem. lancseimi = nem. langsam, stvnem. seine počasen, len)

1.
a) pozen, kasen: PL., VELL., COL., SEN. TR., Q. idr., gratulatio CI. EP., serae, sed iustae poenae CI., id (sc. bellum) quidem spe omnium serius fuit L., hiems magis sera (= serior) L., serā sub nocte V., serā nocte PR., VAL. FL., sera crepuscula O., ad serum usque diem T., seri anni O., sera aetas O. ali serior aetas TIB. ali serior senectus MART., hora serior O., seri nepotes V., O.; preg.: nescis, quid vesper serus vehat VARR. AP. GELL. (prim.: quid vesper serus vehat ... sol tibi signa dabit V.); predik. (nam. adv. sero kakor gr. ὄψιος): VAL. FL. idr., serus abi O., serus in caelum redeas H., littera sera pervenit O., sera, lumen tacitis poena venit pedibus TIB.; tako tudi: sera rubens accendit lumina Vesper V., Cantaber serā domitus catenā H., serosque pedes serasque assumere pennas O.; z gen.: o seri studiorum (= gr. ὀψιμαϑεῖς) H. zapoznelci (zamudniki) v naukih, belli serus Ilertes SIL.; z inf.: serus versare boves PR.; adv. komp. sērius pozneje, slej (naspr. ocius, citius, temperius): biduo serius, paulo serius, aliquanto serius CI., quid serius, quid ocius futurum sit CI., serius spe omnium Romam venit L., serius ocius sors exitura H. prej ali slej, serius aut citius sedem properamus ad unam O., modo surgis Eoo temperius caelo, modo serius incidis undis O.; superl.: ut quam serissime eius profectio cognosceretur C. kar najpozneje.
b) pozno zoreč (dozorevajoč), pozno rodeč (rojevajoč), počasi rastoč: platanus O., ulmus V., ficus COL., pira omnium serissima Amerina PLIN.
c) pozno se dopolnjujoč, pozno se uresničujoč, pozno se izpolnjujoč, pozno se iztekajoč, pozno nastopajoč: portenta tarda et sera nimis CI., omina V., spes L., malum VAL. FL.
d) počasen, dolgotrajen: bellum O., piacula (hudodelstva) VAL. FL.
e) daljen, dálek, oddaljen: serum ut veniamus ad amnem Phasidis VAL. FL.

2. occ. prepozen, zakasnel: magis exoptatae Kalendae Ianuariae quam serae CI., serum bellum S. FR., paenitentia L., PH., serum auxilium venerat L., consilium serum ... fuit L., ad possessa venis praeceptaque gaudia serus O., sera assurgis V.; adv. komp. sērius (nekoliko) prepozno: serius venire CI., erit verendum mihi, ne hoc non potius omnes boni serius a me quam quisquam crudelius factum esse dicat CI., serius a terra profectae naves C. – Od tod subst. sērum -ī, n pozni čas; abs.: rem in serum trahere L. zakasniti (se), zakasneti, zamuditi, in serum dimicatione productā SUET. do poznega dne, do večera; z gen.: serum diei erat L. večer, extrahebatur in quam maxime serum diei certamen L. do kar najpoznejšega večera, sero diei T. zvečer, in serum noctis convivium productum L. v pozno noč, pozno v noč. Od tod
a) abl. adv. sērō pozno, včasih = zvečer: sero post tempus venis PL., eo die Lentulus venit sero CI. EP., videsne igitur ... quam ea (sc. eloquentia) sero prodierit in lucem? CI.; occ. (kakor včasih ὀψέ) prepozno, ne več ob pravem času: si unam rem sero feceris, omnia opera sero facies CA., metuo, ne sero veniam depugnato proelio PL., hodie sero ac nequidquam, voles TER., producam Consanos, qui te nunc sero doceant, iudices non sero CI., sero facturos clamitabat, cum maiores manus convenissent C., sero iam est mutare eam L., sero profectus est, nam Agesilaus magnā erat praedā potitus N.; dvoumno: cum identidem interrogaret (sc. accusator), quo tempore Clodius occisus esset, respondit (sc. Milo): „Sero“ Q.; preg.: sero sapiunt (sc. Phryges = Troiani) CI. EP.
b) pesn. acc. adv. sērum in v pl. sēra pozno: nocte sedens serum V., nec sera comantem narcissum ... tacuissem V.

špetír (-a) m pog. (prepir, prerekanje) lite, alterco, baruffa, bisticcio:
pri sosedovih je večen špetir i vicini non fanno che litigare

študènt(ka) étudiant(e) moški spol, ženski spol , élève moški spol, ženski spol

študent(ka) filozofije (prava, medicine, naravoslovja) étudiant en lettres (en droit, en médecine, sciences)
večen študent(ka) éternel étudiant

študènt(ka) estudiante m/f ; alumno m , -na f

študent ob delu estudiante libre
študent medicine (naravoslovja, filologije, filozofije, prava) estudiante de medicina (de ciencias, de filología, de filosofía, de derecho)
študent na univerzi universitario m
večen študent (posmehljivo) estudiantón m
zveza študentov asociación f (ali centro m) de estudiantes

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

ἀεί, αἰεί, ep. dor. αἰέν [Et. iz αἰϜει in to iz αἰϜεσι, loc. k αἰώς; lat. aevum, aetas (iz aevitas), aeternus (iz aeviternus) vek, večen, nem. ewig, večen; gršk. αἰών] vedno, trajno, vsakokrat; ἡ ἀεὶ μελέτη neprestana vaja, θεοὶ αἰὲν ἐόντες večni bogovi; ἀεί πως skoraj vedno; εἰς ἀεί za vedno, ἀεί ποτε od nekdaj; οἱ ἀεὶ ἔχοντες vsakokratni posestniki; ὁ ἀεὶ χρόνος večnost.

ἀει-γενέτης, ου, ὁ, ep. ἀει-γενής 2 (γίγνομαι) večen.

ἀεί-ζωος 2 večno živeč, večen, neminljiv.

ἀεί-μνηστος 2 (μιμνῄσκω) vedno se spominjajoč, večen, nepozaben.

ᾱ͗έ-ναος 2, ion. ἀείναος, ep. αἰε-νάων, ἀε-νάων 3 (ἀεί, νάω) 1. vedno tekoč, neusahel. 2. pren. neprestan, večen, neprenehljiv, vedno trajajoč.

ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.

ἀίδιος (iz αἰϜί-διος) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten.

αἰώνιος 3 večen.

ἀ-μᾰ́ραντος 2 ἀ-μᾰράντινος 2 (μαραίνω) NT 1. neuvenljiv, večen. 2. iz amaranta.