stint2 [stint] prehodni glagol
omejiti, stisniti, zategniti, varčevati (in z)
skopo dajati, skopariti; od ust komu pritrgovati, ne privoščiti (hrane); dodeliti določeno nalogo; zaskočiti, obrejiti (kobilo)
zastarelo nehati (kaj) delati, prekiniti
neprehodni glagol
omejevati se, biti varčen
he stints his children of milk skopari pri mleku za otroke
to stint food (money) skopariti s hrano (z denarjem)
to stint o.s. omejevati se, ne si privoščiti potrebnega, skrajno skopariti
stinted omejen, pičel
Zadetki iskanja
- скопидом m (gov.) varčen gospodar; skopuh
- aufwendig (üppig) bogat, (teuer) drag; im Verbrauch zu aufwendig premalo varčen, zapravljiv; (kompliziert) kompliciran, zapleten
- dépense [depɑ̃s] féminin strošek, izdatek; poraba (goriva); jedilna shramba
dépense imprévue nepredviden izdatek
dépenses pluriel accessoires, menues dépense postranski, mali izdatki
grosse, folle dépense velik, nor izdatek
dépenses courantes tekoči izdatki
dépense d'eau, de courant, d'essence poraba vode, toka, bencina
dépenses d'entretien vzdrževalni stroški
dépenses d'Etat, publiques državni izdatki
dépenses de ménage gospodinjski izdatki
dépenses militaires, particulières, supplémentaires vojaški, posebni, dodatni izdatki
dépenses de personnel, de salaires izdatki za osebje, za plače
avoir l'initiative de la dépense razpolagati z denarjem, voditi blagajno
couvrir une dépense kriti izdatek
entraîner des dépenses povzročiti stroške
équilibrer dépenses et revenus uravnovesiti izdatke in dohodke
faire face aux dépenses plačati stroške
se mettre en dépense delati si stroške; figuré zelo se truditi
réduire les dépenses omejiti, zmanjšati izdatke
regarder à la dépense biti varčen
ne pas regarder à la dépense ne gledati na izdatke, mnogo izdati
rembourser quelqu'un de ses dépenses komu povrniti stroške
régler les dépenses poravnati stroške, izdatke - dizel samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (gorivo) ▸ dízel, gázolajliter dizla ▸ egy liter dízelZa liter dizla pa bo treba od jutri dalje plačati 0,8 centa več kot doslej. ▸ Holnaptól egy liter dízelért 0,8 centtel kell többet fizetni, mint eddig.cena dizla ▸ gázolaj árarezervoar dizla ▸ dízeltartály, gázolajtartálypodražitev dizla ▸ gázolajdrágulásporaba dizla ▸ gázolajfogyasztástrošarina za dizel ▸ gázolaj jövedéki adójabencin in dizel ▸ benzin és dízeldizel gorivo ▸ dízel üzemanyagMed potovanjem je avtomobil porabil 4,4 litra dizla na 100 km. ▸ Utazás közben az autó 4,4 liter gázolajat fogyasztott 100 km-en.
Sopomenke: nafta
2. (avtomobil) ▸ dízel, dízelautó, dízeljárművarčen dizel ▸ tajarékos dízelbencinar ali dizel ▸ benzines vagy dízelljubitelj dizlov ▸ dízelrajongóponudba dizlov ▸ dízelek kínálatarazvoj dizlov ▸ dízelek fejlesztésevoziti dizel ▸ dízelt vezetprodaja dizlov ▸ dízelek értékesítéseElektrika je prihodnost, dizli bodo postali draga alternativa, menijo številni. ▸ Sokak szerint az elektromosságé a jövő, és a dízelek drága alternatívává válnak.
3. tudi v pridevniški rabi (tip motorja) ▸ dízel, dízelmotorštirivaljni dizel ▸ négyhengeres dízelšestvaljni dizel ▸ hathengeres dízeldizel z vbrizgom ▸ befecskendezésű dízelmotorbokserski dizel ▸ boxer dízeldvolitrski dizel ▸ kétliteres dízeltrilitrski dizel ▸ háromliteres dízelmotor2,2 - litrski dizel ▸ 2,2 literes dízel120 - konjski dizel ▸ 120 lóerős dízeldizel s 136 konji ▸ 136 lóerős dízelmotordizel z neposrednim vbrizgavanjem ▸ közvetlen befecskendezésű dízeldizel s skupnim vodom ▸ közös nyomócsöves dízelmotordizel motor ▸ dízelmotorNovi Accord bo na začetku na voljo s tremi motorji, z dvema bencinskima in enim dizlom. ▸ Az új Accord kezdetben három motorral lesz kapható, két benzinessel és egy dízelmotorrral.
4. neformalno (pijača) ▸ dízel, diesel, sörkóla
Pomislite, kolikokrat ste že pili radler, dizel … ▸ Gondoljon csak bele, hányszor ivott már radlert, dízelt... - marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec
marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
marchand de bric-à-brac starinar
marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
marchand de livres d'occasion antikvar
marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
commis masculin marchand trgovski nameščenec
navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
vaisseau masculin marchand trgovska ladja - moderado zmeren, umerjen, miren
moderado en los gastos gospodaren, varčen
precio moderado zmerna cena - parsimōnia f
1. varčnost; skromnost:
usare parsimonia biti varčen
2. pren. zmernost - pretíran excessif, exagéré, outré, hyperbolique, exorbitant, astronomique, outrancier, déréglé, scandaleux, désordonné, extravagant, immodéré, extrême, violent , figurativno superlatif
pretirano immodérément, à outrance, à l'excès, outre mesure
pretirana cena prix moški spol excessif (ali immodéré, exagéré, exorbitant), (zelo) scandaleux, astronomique
pretirana častihlepnost ambition ženski spol déréglée
pretirana hvala dithyrambe moški spol
pretirano se hvaliti se vanter avec exagération
pretirano laskanje flatterie ženski spol outrée
pretirana liberalnost laxisme moški spol
pretirano našminkana ženska femme outrageusement fardée
pretirano obdavčiti surtaxer
pretirane pohvale compliments moški spol množine superlatifs
pretirano trošenje dépenses ženski spol množine déréglées (ali désordonnées)
pretirano uživanje jedi in pijač excès moški spol de table
petirano varčen avare
pretirane zahteve prétentions ženski spol množine exorbitantes - skóp (-a -o) adj.
1. avaro, gretto; nareč. sparagnino; knjiž. parco:
varčen in skop parsimonioso e avaro
pren. skop s pohvalami parco di lodi
pren. skopa kraška zemlja l'avara terra carsica
2. scarso, scontato, poco:
skopa letina raccolto scarso
hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili avrebbero voluto negargli persino quei pochi diritti che si erano conquistati
sporočiti kaj v nekaj skopih besedah, stavkih riferire, dire qcs. in poche parole, frasi
biti skopih besed essere di poche parole - skopuški pridevnik
(pretirano varčen) ▸ fösvény, fukar, zsugori
V kavarnah je skopuški starec zmeraj počakal, da so ostali gostje odšli, nato je s kavnih krožničkov pobral brezplačne kekse. ▸ A fösvény öreg a kávéházakban mindig megvárta, amíg a többi vendég távozik, majd a csészealjakról összeszedte az ingyenkekszet.
Nemški koncerni so pri donacijah političnim strankam vse bolj skopuški. ▸ A német konszernek a politikai pártoknak juttatott adományok terén egyre fukarabbak.
Medtem ko ne skopari pri lepotnih tretmajih, pa je toliko bolj skopuška pri nakupu oblačil. ▸ Miközben a szépészeti kezelések terén nem garasoskodik, annál zsugoribb a ruhavásárlásban. - štéditi, štédljiv glej varčevati, varčen
- štedljív ➞ varčen
- ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.
- γλίσχρος 2 [Et. kor. glei-t-; lat. glūten, inis, klej; nem. kleben, Kleister; slov. glena, Schleim, glina; gršk. γλοιός, γλίχομαι] smolnat, klejnat, (pri)lepljiv, žilav, trd, skop, varčen, siromašen, vztrajen; – adv. γλίσχρως komaj, pičlo, jedva.
- εὔ-οικος 2 kdor dobro gospodari, gospodaren, varčen.
- εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.
- οἰκουργός 2 ki oskrbuje hišo, gospodaren, varčen.
- οἰκ-ουρός 2 (οἶκος, ὁράω) ki čuva hišo, ki dobro gospodari, gospodaren, varčen NT, δίαιταν οἰκουρὸν καὶ ἀργὴν διαιτάομαι živim brez dela v zaprtih prostorih, ἡ οἰκουρός gospodinja.
- φείδομαι d. m. [Et. kor. bhei, bati se. – Obl. fut. φείσομαι, aor. ἐφεισάμην, pf. πέφεισμαι; ep. aor. φείσατο in πεφιδόμην, opt. πεφιδοίμην, inf. πεφιδέσθαι, fut. πεφιδήσομαι]. 1. vzdržim se česa, opustim kaj, odtegnem se, izognem se čemu κινδύνου; varujem se μή NT, βίου gledam na življenje, μὴ φείδου vse poskusi, nič ne odnehaj, μὴ φείδου διδάσκειν ne obotavljaj se. 2. a) prizanašam, varujem τινός; prizanesljivo (milostno) ravnam s kom; b) varčujem, varčno ravnam s čim, štedim χρημάτων; sem varčen, skoparim.