Franja

sídrn (-a -o) adj. di, dell'ancora:
sidrni kraki i bracci dell'ancora
sidrna konica marra
sidrna prečka ceppo
sidrno steblo fuso
sidrni obroč cicala; maniglione
navt. sidrna priveza serrabozze
sidrna vrv cablotto
sidrna zapora strozza, strozzatoio
sidrni boben tamburo dell'ancora
sidrni vitel mulinello
sidrno dvigalo salpancora

sídrn del ancla; de anclaje

sidrna boja boya f de anclaje
sidrni vitel cabrestante m
sidrna veriga cadena f del ancla
sidrna vrv amarra f

sidrn|i (-a, -o) pomorstvo, tehnika Anker- (svornik der Ankerbolzen, vijak die Ankerschraube, veriga die Ankerkette, vrv das Ankertau)
sidrna vrv die Halteleine
sidrna zanka die Verankerungschlaufe
sidrna zapora der Kettenstopper

skakaln|i (-a, -o) Sprung- (stolp der Sprungturm, deska das Sprungbrett, noga živalstvo, zoologija das Sprungbein, Springbein, palica der Sprungstab, tehnika die Sprungtechnik, vrv das Springseil, smuči Sprungski množina)

skakati (skačem) skočiti (lange, immer wieder, ständig) springen
skakati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachspringen
skakati čez vrv/kolebnico seilspringen
skakati kot kozliček Bocksprünge machen
skakati od veselja Freudensprünge machen, sich freuen wie ein Schneekönig
figurativno skakati po glavi komu (jemandem) auf der Nase herumtanzen
skakati po živcih komu (jemandem) auf den Nerven herumtrampeln
skakati čez plot (immer wieder) fremdgehen

skákati to jump, to spring, to leap, to bound, to hop, to skip; (v vodo pri kopanju) to dive

skákati od veselja to leap for joy
skákati čez vrv (otroška igra) to skip (a rope)
skákati v višino šport to do (ali to compete in) the high jump
cene skačejo prices are rising
skákati od predmeta do predmeta to skip from one thing to another
ali znaš dobro skákati? are you good at jumping?

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

sprostíti (-ím) | spróščati (-am)

A) perf., imperf.

1. sciogliere, allentare:
sprostiti vrv sciogliere la fune

2. rilassare, distendere:
sprostiti mišice distendere i muscoli

3. pren. distendere

4. sviluppare, sfrenare, sbrigliare, scaricare:
sprostiti nagone, strasti sfrenare gli istinti, le passioni
sprostiti napetost scaricare la tensione
kem. proces sprosti toploto il processo chimico sviluppa calore

5. ekon. liberalizzare:
sprostiti prodajo, uvoz liberalizzare la vendita, le importazioni

B) sprostíti se (-ím se) | spróščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rilassarsi, distendersi, sciogliersi:
v topli kopeli se telo sprosti il corpo si rilassa con, in un bagno caldo
sprostiti se s hojo rilassarsi camminando

2. svilupparsi, liberarsi:
pri eksploziji se sprosti veliko energije nell'esplosione si libera un'enorme energia
proti večeru se je sprostila nevihta verso sera scoppiò un temporale
sprostiti se občutka, da liberarsi della senzazione che

streménski (-a -o) adj. della staffa:
stremenska vrv fune a trefoli

sušilen pridevnik
(namenjen za sušenje) ▸ szárítóPovezane iztočnice: pralno-sušilni stroj, sušilna kapa, sušilni stroj

špag|a¹ ženski spol (-e …) (vrv) die Schnur
figurativno imeti špago pri kartah: genug Trümpfe haben
figurativno imeti na špagi koga: (bei jemandem) die Zügel (fest) in der Hand haben/halten

špaga samostalnik
1. neformalno (vrv) ▸ spárga, zsinór, madzagKer je bila kikla dolga, jo je potegnila v gubo navzgor in zavezala s špago, da je ni ovirala. ▸ Mivel hosszú volt a szoknyája, felhúzta és egy madzaggal megkötötte, hogy ne akadályozza.
S prsti je preveril, da je vozel na špagi dobro zategnjen. ▸ Az ujjaival ellenőrizte, hogy a spárgára kötött csomó szoros-e.

2. (telovadni element) ▸ spárgaObčinstvo ni moglo verjeti, s kakšno lahkoto naredi špago in izvaja druge telovadne prvine. ▸ A közönség nem tudta elhinni, milyen könnyedséggel megy le spárgába és kivitelez más tornaelemeket.

štrik moški spol (-a …) der Strick ➞ → vrv
figurativno živci kot štriki Nerven wie Bindfäden
kamor je šel bik, naj gre še štrik wenn die Kuh hin ist, soll das Kalberl auch gehen

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
varnostni organi organi di pubblica sicurezza
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
varnostno steklo vetro di sicurezza
varnostna zaponka spilla di sicurezza
protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
navt. varnostna brv scalandrone
varnostna ključavnica serratura di sicurezza
varnostna mreža rete di sicurezza
avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
šport. varnostna vez attacco di sicurezza
navt. varnostna vrv passerino
elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
varnostni faktor coefficiente di sicurezza
Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
varnostno območje zona di sicurezza

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

vez¹ [é] ženski spol (-i …) (vrv, spona) die Fessel, das Band; šport smuči: die Bindung (varnostna Sicherheitsbindung)
del vezi das Bindungslement
vezi množina in zamašena usta: die Knebelung
šport die Kabelbindung

vijačn|i (-a, -o) Schrauben- (ključ der Schraubenschlüssel, navoj das Schraubengewinde, zobnik das Schraubenrad, gred die Schraubenwelle, ploskev die Schraubenfläche, povezava die Schraubenverbindung, stiskalnica die Schraubenpresse, varovalka die Schraubensicherung, podnožje der Schraubsockel, sučna os die Schraubenachse), Spiral- (sveder der Spiralbohrer, vrv das Spiralseil)

viseč [é] (-a, -e) hängend, aufgehängt, prosto: freihängend; Hänge- ( gradbeništvo, arhitekturaglavič der Hängeknauf, most die Hängebrücke, nagelj die Hängenelke, oder das Hängegerüst, greda gradbeništvo, arhitektura der Hängebalken, brv der Hängesteg, konstrukcija die Hängekonstruktion, kupola die Hängekuppel, mreža die Hängematte, polica das Hängeregal, gradbeništvo, arhitektura streha das Hängedach, vrstica die Hängezeile, vrv das Hängeseil)