Franja

Zadetki iskanja

  • posében (-bna -o)

    A) adj.

    1. speciale, particolare; singolare, sigolo:
    poseben vonj un profumo speciale, particolare
    posebne razmere condizioni particolari

    2. a parte, extra, speciale, specifico; straordinario:
    posebna izdaja edizione straordinaria
    poseben sklad fondo extra
    posebni dopisnik inviato speciale
    v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto nella nostra letteratura lo scrittore occupa un posto a parte
    med. posebno zdravilo rimedio specifico
    posebna jed specialità
    tisk. posebni odtis estratto
    jur. posebni sodni izvedenec superperito

    B) posébno (-ega) n lo speciale, il particolare:
    skrbeti za posebno, zanemarjati pa splošno curare il particolare e trascurare il generale
  • potočen pridevnik
    (o potoku) ▸ patak
    potočna struga ▸ patakmeder
    potočni mlin ▸ patakmalom
    potočni kamen ▸ patakkő
    potočni breg ▸ patakpart
    potočno dno ▸ patakfenék
    potočna voda ▸ patakvíz
    Skozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
    Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.
  • pridehtéti (-ím) perf. diffondersi (profumo):
    vonj ciklam je pridehtel v sobo nella stanza si diffuse un profumo di ciclamino
  • prigábiti to disgust

    kruh se nam nikoli ne prigabi arhaično bread never goes against the stomach
    že sam vonj kuhinje se mi je prigabil the very smell of the cooking turned my stomach
    življenje se mi je prigabilo I am sick (ali weary) of life
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prijéten (-tna -o) adj.

    1. piacevole, piacente, buono:
    prijeten hlad un fresco piacevole
    biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
    (na pogled) prijetna ženska una donna piacente

    2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
    prijetna soba una stanza accogliente
    prijeten okus sapore delizioso, gradevole

    3. dolce, gradevole, grato:
    prijetna glasba una musica gradevole
    prijeten vonj un profumo gradevole

    4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
    prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
    prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa
  • prst3 ženski spol (-i …) die Erde, (tla) der Boden
    zdravilna prst Heilerde
    kepa prsti der Erdklumpen
    agronomija in vrtnarstvo klima prsti das Bodenklima
    okus po prsti der Erdgeschmack
    vonj po prsti der Erdgeruch
    poln prsti (umazan) erdig
  • razkužilo samostalnik
    (dezinfekcijsko sredstvo) ▸ fertőtlenítőszer, fertőtlenítő
    razkužiti z razkužilom ▸ fertőtlenítőszerrel fertőtlenít
    blago razkužilo ▸ enyhe fertőtlenítőszer
    kemično razkužilo ▸ kémiai fertőtlenítőszer
    učinkovito razkužilo ▸ hatékony fertőtlenítő
    naravno razkužilo ▸ természetes fertőtlenítőszer
    uporaba razkužil ▸ fertőtlenítő használata
    vonj po razkužilu ▸ fertőtlenítőszer-szag
    Povezane iztočnice: alkoholno razkužilo, razkužilo za rane, razkužilo za roke
  • rib|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
    leteča riba fliegender Fisch
    der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
    podoben ribi fischähnlich
    kot riba fischartig, fischhaft

    2. kot jed:
    riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
    (bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

    3.
    rib Fisch-
    (gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
    rejec rib v ribniku: der Teichwirt
    ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
    za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
    loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
    prenehati loviti ribe ausfischen
    potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
    smrdeč po ribah fischig
    smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
    vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
    bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
    trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
    zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
    za ribe Fisch-
    (pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

    4.
    figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
    figurativno mala riba ein kleiner Fisch
    velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
    molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
    gladek kot riba glatt wie ein Aal
  • ríba poisson moški spol

    leteča riba poisson volant
    morska (sladkovodna) riba poisson de mer (de rivière, d'eau douce)
    pečena riba poisson frit
    prekajena riba poisson fumé
    riba mečarica poisson-épée moški spol
    riba roparica poisson carnassier (ali vorace)
    molčeč kot riba muet comme une carpe (ali comme la tombe)
    srečen kot riba v vodi heureux comme un poisson dans l'eau
    vonj po ribah odeur ženski spol de poisson, (po svežih morskih ribah) odeur de marée
    zastrupljenje z ribami intoxication ženski spol (ali empoisonnement moški spol) par le poisson
    jesti (loviti) ribe manger (pêcher) du poisson
    biti zdrav kot riba se porter comme un charme, être plein de santé, respirer la santé
    (pregovor) riba mora plavati poisson sans boisson est poison
  • ríba pez m ; (kot jed) pescado m

    morska (rečna) riba pez de mar (de río)
    pečena (prekajena, panirana, marinirana, kuhana) riba pescado frito (ahumado, rebozado, a la marinera ali en escabeche, hervido)
    leteča riba pez m volante
    riba mečarica pez m espada
    molčeč kot riba callado como un muerto
    zastrupljenje z ribami intoxicación f por pescado, ictismo m
    okus po ribah sabor m a pescado
    duh, vonj po ribah olor m a pescado
    sladkovodna riba pez m de río (ali de agua dulce)
    vlak (jata) rib banco m de pesca
    loviti ribe pescar; coger peces
    riba prijema el pez pica
    počutiti se kot riba v vodi estar como el pez en el agua
    zdrav kot riba v vodi sano como un roble
  • ribje olje srednji spol der Tran, Lebertran
    vonj po ribjem olju der Trangeruch
  • ríbji (of) fish; piscine; (ribi podoben) fishlike

    ríbje ikre fish spawn, (moške) milt, (ženske) roe
    ríbja kost fish bone
    ríbji mehur fish bladder, air bladder, sound
    ríbja koža fish skin, medicina ichthyosis, fishskin disease
    ríbje olje fish oil, train oil, cod-liver oil
    ríbje lovišče fishery, fishing grounds pl
    ríbja moka fish meal
    ríbji orel zoologija osprey, ZDA fish hawk
    ríbja omaka fish sauce
    ríbja plavut fin
    ríbji rep fish tail
    ríbji vonj, duh fishy smell
    ríbji trg fish market
  • róžen (de) rose, rosé, des roses

    rožni grm rosier moški spol
    rožno olje huile ženski spol (ali essence ženski spol) de roses (ali rosat)
    rožni venec (religija) rosaire moški spol, chapelet moški spol
    rožna voda eau ženski spol de rose
    rožni vonj odeur ženski spol (ali parfum moški spol) des roses
    moliti rožni venec (religija) dire (ali réciter) son rosaire (ali son chapelet), égrener son chapelet
  • róžen1 de (las) rosas

    rožni vonj, aroma aroma m de las rosas
    rožna esenca esencia f de rosas
    (divji) rožni grm rosal m (silvestre)
    rožno olje aceite m rosado; esencia f de rosas
    rožni venec guirlanda f de rosas; rel rosario m
    rožna voda agua f de rosas
    moliti rožni venec (rel) rezar el rosario
  • sandalovina samostalnik
    1. (les) ▸ szantálfa
    zaboj iz sandalovine ▸ szantálfa láda

    2. (esenca) ▸ szantálfa, szantál
    vonj sandalovine ▸ szantálfa illata
    eterično olje sandalovine ▸ szantálfa illóolaj
    olje sandalovine ▸ szantálfaolaj
    4 kapljice sandalovine ▸ 4 csepp szantál
  • sivk|a1 ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Lavendel
    vonj sivke der Lavendelduft
    vrečica s cvetovi sivke das Lavendelsäckchen
    moder kot sivka lavendelblau
  • ščegetàv (-áva -o) adj. (dražljiv) sensibile al solletico; eccitante; stimolante:
    ščegetav vonj po pečenki l'odorino eccitante dell'arrosto
    ščegetav smeh una risata contagiosa
  • šíriti (-im)

    A) imperf.

    1. allargare:
    širiti cesto allargare una strada

    2. dilatare:
    širiti nosnice dilatare le narici

    3. ampliare, sviluppare:
    širiti naselje ampliare l'abitato

    4. divulgare, diffondere; diramare:
    širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

    5. emanare, propagare:
    cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

    B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
    požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
    iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

    2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
    z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
    med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

    3. stendersi:
    okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
    srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità
  • španski bezeg moški spol rastlinstvo, botanika der Flieder
    vonj španskega bezga der Fliederduft